195 KB48 KB200520252024Kozinc, ŽigaPrelesnik, Uršulaštevilka:3/4letnik:72str. 121-127ISSN:0353-7455COBISSID_HOST:219950851URN:URN:NBN:SI:doc-R32BUDWLslFakulteta za športŠport (Ljubljana)cardio-respiratory fitnessendurance testingindividuals with spinal cord injurykardiorespiratorna zmogljivostnajvišja poraba kisikaosebe s poškodbo hrbtenjačepeak oxygen consumpitionponovljivostreliabilitysportšporttestiranje vzdržljivostivalidityveljavnostVrednotenje kardiorespiratorne zmogljivosti pri osebah s poškodbo hrbtenjače|Individuals with spinal cord injury are less physically active compared to the general population, which exposes them to a higher risk of chronic non-communicable diseases and mortality associated with them. Assessing cardio-respiratory fitness is crucial for prescribing effective aerobic exercise programs and monitoring the impact of rehabilitation. For this purpose, measuring peak oxygen consumption (VO2peak) using arm ergometry is well-established in individuals with spinal cord injury. This method is reliable and valid, but has some limitations, warranting consideration of alternative VO2peak testing methods. These methods should be reliable and valid. VO2peak can be indirectly assessed using results from field tests (multi-stage and 6-minute push tests), which allow for a comprehensive evaluation of wheelchair mobility and are less demanding in terms of cost, time, and resources compared to laboratory testing. Regarding the latter, valid and reliable methods for determining VO2peak include wheelchair ergometry (where subjects perform a familiar and functional movement pattern), water ergometry (which enables activation of all innervated muscle groups), and, for individuals with incomplete spinal cord injury, testing during robotics-assisted gait with bodyweight support on a treadmill. When a person is unwilling or unable to perform maximal testing, VO2peak can be reasonably well predicted using simple anthropometric and musculoskeletal fitness variables, or through submaximal testingPosamezniki s poškodbo hrbtenjače so v primerjavi s splošno populacijo manj telesno dejavni, zaradi česar so izpostavljeni večjemu tveganju za kronične nenalezljive bolezni in umrljivosti zaradi njih. Za predpisovanje učinkovitih programov aerobne vadbe in spremljanje vpliva rehabilitacije je ocenjevanje kardiorespiratorne zmogljivosti ključnega pomena. Za ta namen je pri osebah s poškodbo hrbtenjače uveljavljeno merjenje najvišje porabe kisika (VO2peak) z ročno ergometrijo, ki je ponovljiva in veljavna, vendar ima nekatere omejitve, zaradi katerih je smiselno razmisliti tudi o drugih načinih testiranja VO2peak. Ti načini morajo biti ponovljivi in veljavni. VO2peak lahko posredno ocenimo iz rezultatov veljavnih in ponovljivih terenskih testov (večstopenjski in 6-minutni test poganjanja), ki omogočajo celostno oceno mobilnosti osebe na vozičku ter so z vidika cene, časa in potrebnih sredstev manj zahtevni od laboratorijskega testiranja. V okviru slednjega so za določanje VO2peak veljavni in ponovljivi ergometrija na invalidskem vozičku (pri kateri preiskovanci izvajajo znani in funkcionalni vzorec gibanja), ergometrija v vodi (ki omogoča aktivacijo vseh oživčenih mišičnih skupin) in za posameznike z nepopolno poškodbo hrbtenjače testiranje med robotsko asistirano hojo s podporo telesne teže na tekalni stezi. Kadar oseba ne želi ali ne more izvajati maksimalnega testiranja, lahko VO2peak dokaj dobro napovemo tudi s preprostimi antropometričnimi spremenljivkami in spremenljivkami mišično-skeletne kondicije ali pa se izvede submaksimalno testiranjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za šport