1987 KB63 KB200120252022Ivešić, Tomažletnik:22številka:3str. 767-789DOI:10.32874/SHS.2022-20COBISSID:136447235ISSN:1580-8122URN:URN:NBN:SI:doc-R2P07NE0slZgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaStudia Historica Slovenicacensusetnična strukturaJugoslovanijugoslovanstvoLeague of Communists of YugoslaviaNacionalizemnarodna identitetanational categoriesnationalismPopis prebivalstvaYugoslaviayugoslavismYugoslavsZveza komunistov JugoslavijeJugoslovani v povojnih popisih prebivalstva|This article illustrates the interplay between politics and population censuses in socialist Yugoslavia, using the Yugoslav national category as example. In 1953, the category first emerged as a solution for Muslims in Bosnia and Herzegovina and as part of the latent attempts by the authorities to promote Yugoslavism in the context of a soft nation-building. In 1961, the census regarded Yugoslavs as "ethnically undefined", which was followed by a backlash in the 1971 census. The 1981 census, which recorded over a million Yugoslavs, represents the peak of YugoslavismČlanek prikazuje preplet politike in popisov prebivalstva v socialistični Jugoslaviji na primeru nacionalne kategorije Jugoslovan. Leta 1953 se je kategorija prvič pojavila kot rešitev za Muslimane v Bosni in Hercegovini ter kot del latentnih poskusov oblasti za promocijo jugoslovanstva v okviru mehkega načina nacionalne gradnje. Leta 1961 so v popisih prebivalstva Jugoslovane obravnavali kot "narodnostno neopredeljene", čemur je pri popisu prebivalstva leta 1971 sledil odpor. Vrhunec jugoslovanstva predstavlja popis iz leta 1981, ki je naštel več kot milijon JugoslovanovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru