39 KB72 KB39 KB199120252010Gabriele, John P.številka:18str. 73-84ISSN:0353-9660COBISSID:44502114URN:URN:NBN:SI:doc-QU0YRMYMesFacultad de Filosofía y Letras de la Universidad de LjubljanaVerba hispanicaCervantes Saavedra, Miguel de: Don QuijoteiluzijaMiragepostmodernarealityresničnostSpanish literaturešpanska književnostLa auto-generatividad narrativa en Don Quijote| paradigma de una convención literaria posmoderna|Z vidika postmoderne literarne teorije je Don Kihot roman, v katerem si resnično in iluzorno vztrajno nasprotujeta, se izzivata, spajata in mešata ter tako sugerirata, da sta umetnost in življenje predvsem avtorefleksivna procesa retekstualizacije in reapropriacije. Pri analiziranju Cervantesovega romana problematika odnosa med resničnostjo in iluzijo ni nova tema. Toda proučevanje dinamike med resničnim in iluzornim vendarle ostaja najučinkovitejši kritični pristop, ki priča o večni sodobnosti tega dela. Dejstvo, da za analiziranje transcendenčnega operativnega odnosa med realnim in iluzornim v Cervantesovem romanu ter za dokazovanje, kako je avtorju uspelo ustvariti besedilo, ki se samorazvija (avtogenerira), uporabljamo današnje postmoderne literarne teorije, namreč poudarja, da je Don Kihot tematsko, teoretsko in kritiško večno sodobno besediloTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta