649 KB33 KB198420251998Černič Istenič, Majdaletnik:14številka:27/28str. 157-170ISSN:0352-3608COBISSID:10157869URN:URN:NBN:SI:doc-QSEVB0QEslFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpravedružinafamilykvaliteta življenjamaterinstvonačrtovanje družinenačrtovanje življenjaSloveniaSlovenijasociologija družineProces oblikovanja družine v Sloveniji|Nowadays women in Slovenia postpone first births similarly as women in other European countries. In order to explain this phenomenon the relationship between education, working, housing and partnership careers and probability of having a first birth is examined. The basic hypothesis is that the entry into a partnership union (irrespective of its status), end of regular attendance of school, entry into the first job, solved housing problem at the time of birth of the first child, the establishment of one's own household and characteristics of the socialization process have greater impact on the rate of entry into motherhood than the entry into first marriage and the levelof education. The analysis is based on data from "Quality of life in Slovenia - retrospective study 1974-1994". A parametric regression modelling with time-varying covariates has been applied in analysing event histories of 306 women born between 1985-1976. Results show that the rate of entry into motherhood is most strongly influenced by the entry into a partnership union, end of regular attendance of schooling and solved housing problem at the time of birth of the first child. This findings are briefly compared with similar international research findingsDanes ženske v Sloveniji tako kot drugod v Evropi odlagajo rojstva prvih otrok. Pojasnitev tega pojava temelji na proučevanju zveze med verjetnostjo vstopa v prvo materinstvo in drugimi življenjskimi poteki: izobrazbeno, poklicno, stanovanjsko in partnersko kariero. V ta namen je bila testirana naslednja predpostavka: vstop v partnersko zvezo (ne glede na status), konec rednega izobraževanja, vstop v zaposlitev, rešenost stanovanjskega vprašanja ob rojstvu prvega otroka, stanovanjska osamosvojitev in značilnosti socializacijskega procesa imajo večji vpliv na vstop v prvo materinstvo kot pa poroka in nivo izobrazbe. Pri tem so bili uporabljeni podatki raziskave Kvaliteta življenja v Sloveniji - retrospektivna študija 1974-1994. Z metodo parametrične regresijske analize s časovno odvisnimi spremenljivkami so bile analizirane življenjske zgodovine 306-tih žensk, rojenih med leti 1958-1976. Rezultati analize povedo, da imajo na vstop v prvo materinstvo najmočnejši vpliv vstop v partnersko zvezo, konec rednega izobraževanja in rešeno stanovanjsko vprašanje ob rojstvu prvega otroka. Predstavitvi rezultatov sledi kratka primerjava z rezultati podobnih tujih raziskavTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo