886 KB48 KB197320131997Levanič, Tomštevilka:52str. 137-164ISSN:0351-3114COBISSID:90505URN:URN:NBN:SI:doc-QRIZO36AslBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut SlovenijeZbornik gozdarstva in lesarstvadendrokronologijagozdarstvogozdovijelka (botanika)onesnaževanjepropadanje gozdovSlovenijaPrirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju med leti 1960 in 1995| Growth depression of silver fir (Abies alba Mill.) in the Dinaric phytogeographic region between 1960-1995|Six research plots in Dinaric phytogeographic region were chosen to enable the analysis of the growth depression of the silver fir (Abies alba Mill.) from 1960-1995. Sampling was done in 400-600 m long transects. Altogether 365 trees of various health condition were analysed. It was established that growth depression started in year 1960 and reached its lowest point in 1986. Thereafter the increment slowly started to increas. Increment increase and positive reaction of silver fir strongly depend on individual silver fir vitality. The unaffected silver firs have positively reacted with increment incerease, while heavelly affected continue with increment decline showing no improvement at all. Intermediatelly affected silver firs have evidenced only moderate increment recovery. It was also observed that the research objects in the viccinity of urban centers (Ravnik, Javornik and Mokrec) exhibited higher increment decrease than the distant ones (Glažuta, Mašun and Škocjan)V Dinarskem fitogeografskem območju smo na 6 raziskovalnih objektih preučili pojav prirastne depresije pri jelki v obdobju 1960-1995. Vzorčili smo v transektih dolžine 400-600 m. Skupaj smo analizirali 365 jelk različnih stopenj prizadetosti. Ugotovili smo, da se je prirastna depresija začela leta 1960 in da je prirastek upadal do leta 1986, nato pa se je začel povečevati. Povečevanje širine branike in pozitiven odziv jelke na izboljšanje rastnih pogojev sta močno odvisna od rastnosti dreves. Tako so se na izboljšanje najbolj odzvale navidezno neprizadete jelke, medtem ko pri prizadetih jelkah izrazitega izboljšanja ni. Pri močno prizadetih jelkah pa se propadanje nadaljuje. Izkazalo se je, da so najbolj prizadeti tisti objekti, ki ležijo bliže urbanih središč in manj tisti, ki so od njih bolj oddaljeniTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta