144 KB63 KB199020252023Kovačič, MojcaŠivic, Uršaštevilka:58str. 103-123ISSN:0353-6777DOI:10.3986/2023.2.06COBISSID_HOST:160461315URN:URN:NBN:SI:doc-QOTMEBX5slInštitut za slovensko izseljenstvoDve domovinicultural nationalismcultural policyKulturna politikakulturni nacionalizemnacionalna identitetanational identitySlovenian folk musicSlovenian folk-pop musicSlovenska ljudska glasbaSlovenska narodnozabavna glasbaMigracije nacionalizacije glasbe| od ljudske k narodnozabavni|The paper discusses folk and folk-pop music from the perspective of the development of their symbolic meaning for the immediate and wider community. The migration of ascribed meanings and moral and aesthetic values from one era to another, from one community to another, or from one social class to another is the focus of the observation of these two musical genres, which link a number of dichotomies. If folk music played one of the most important nationally representative roles in the 20th century, in recent decades, folk-pop music has begun to play this role alongside folk music, as state policies have begun to accept it as part of their agenda, thus legitimizing it as a symbol of national representationV prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbolTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU