262 KB80 KB199220252023Boelderl, Artur R.številka:126/127letnik:32str. 41-75DOI:10.32022/PHI32.2023.126-127.3ISSN:1318-3362COBISSID_HOST:179302915URN:URN:NBN:SI:doc-QNLJZL7QdeInštitut Nove revije - Zavod za humanistikoPhainomena (Ljubljana)categorical imperativeco-existencecommunityImmanuel Kantkategorični imperativko-eksistencaskupnostsocial philosophysocialna filozofijaGemeinschaft als Denkform| Wie man Kant mit Fink, Nancy und Esposito sozialphilosophisch wendet|V dobi nihilizma se z Robertom Espositom morda velja spomniti dejstva, da znotraj filozofije in njene zgodovine v strogem smislu ni nikakršne druge téme kakor skupnosti, kolikor lahko vse, kar je filozofska téma, postane takšno samó zaradi okoliščine, da skupnost obstaja. Da je skupnostnost forma mišljenja oziroma da je slednje konstitutivno skupnostno, je samo drug način, kakor izraziti tisto, kar je Emmanuel Levinas nekoč strnil v pomenljivo formulacijo: v zavesti je vsakdo vedno v dvoje, četudi je sam. Z namenom razjasnitve daljnosežnosti omenjene okoliščine v prispevku potegnem povezavo od Kantove Kritike čistega uma (in sicer, konkretno, od tamkaj zastavljene »pozitivne« definicije biti kot »zgolj pozicije neke reči« B 626, ki je precej redkeje obravnavana kakor na istem mestu poudarjeni negativni aspekt, glede na katerega bit ni noben realen predikat) do interpretacij Kanta pri Eugenu Finku, Jeanu-Lucu Nancyju in Robertu Espositu, da bi tako prispel do razumevanja biti kot expozicije dispozicije reči v nas, se pravi, kot skupnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Nove revije - Zavod za humanistiko