231 KB49 KB195520252011Cacchiani, Silviaštevilka:letn. 51str. 105-120ISSN:0024-3922COBISSID:47718242URN:URN:NBN:SI:doc-QLXMRPDRenitZnanstvena založba Filozofske fakulteteLinguistica (Ljubljana)amalgames lexicauxbesedotvorjeformation des motsItalianitalienitalijanščinamarginalno oblikoslovjemorfologijamorphologiemorphologie marginalemots-valisesoblikoslovjespojenkeword formationOn unfamiliar Italian lexical blends from names and nouns|Italian has recently witnessed a steady increase in the use of unfamiliar lexical blends from names and nouns. While they serve an identificatory and descriptive function (in the sense of Anderson 2007), blends are created in extragrammatical morphology with careful attention to the semantic concepts encoded by the individual SWs, understanding blends from names and nouns depends on the decoder's direct or surrogate experience of the related reference. Significantly, blends are coined out of the need to be relevant (Sperber/Wilson 1990) and show various degrees of morphotactic and morphosemantic transparency (Thornton 1986; Dressler 1987, 1999), which makes them memorable (Lehrer 2003). In this paper we therefore address blends from names and nouns within the framework of the Naturalness Theory (Thornton 1986; Dressler et al. 1987; Dressler 1999). As will be seen, although blends are not created in rule-based grammars, some overall preferences and regularities can be observed for more core items (cf. Bat-El/Cohen, in press, within the framework of Optimality Theory) under the principle of saliency (Dressler 1987). Focusing on their morphosyntactic transparency, we provide a typology of Italian unfamiliar blends from names and nouns functioning as naming units in order to delimit the category and reassess current typologies. While we allow for a continuum of morphotactic transparency within the prototypical category of extragrammatcial subtractive word-formations, we slightly adapt Ronneberger-Sibold (2006) and suggest we distinguish between blends on the one hand and the neighbouring category of clipped compounds on the other. Moving on to morphosemantic transparency and conceptual motivation, we use concepts from Cognitive Grammar, Cognitive Metaphor Theory and theories of Conceptual Blending (cf. Lakoff/Johnson 1980; Langacker 1987; Ruiz de Mendoza 1998, 2000; Kemmer 2003) to provide some preliminary remarks on specific subtypes, and blends from personal names used in journalese and media language in particular (e.g. Berluscotti < Berlusconi + Bertinotti, Berlingotti < Berlinguer + Bertinotti). The data shows that we cannot as yet talk about instantiations or extensions of entrenched schemasV italijanščini v zadnjem času opažamo nenehen porast rabe manj pogoste vrste leksikalnih spojenk iz lastnih imen in samostalnikov. čeprav so spojenke v službi poimenovalne in opisne funkcije (v smislu Andersona 2007), so tvorjene znotraj nesistemske morfologije, pri čemer posebej pomembno vlogo igrata pomenska koncepta, katerih nosilka je vsaka od izhodiščnih besed. Razumevanje spojenk iz lastnih imen in samostalnikov je odvisno od razvezovalčeve neposredne ali posredne izkušnje z dano zunajjezikovno resničnostjo. Pomembno je, da spojenke nastajajo iz potrebe po relevantnosti (Sperber/Wilson 1990) in kažejo različne stopnje morfotaktične in morfosemantčne transparentnosti (Thornton 1986; Dressler 1987, 1999), zaradi katere si jih je moč zapomniti (Lehrer 2003). V pričujočem članku se vprašanja spojenk iz imen in samostalnikov lotevamo v okviru teorije naravnosti (Thornton 1986; Dressler etal. 1987; Dressler 1999). V nadaljevanju bomo videli, da, čeprav spojenke niso tvorjene na podlagi gramatikalnih pravil, vseeno lahko v skladu z načelom jasne prepoznavnosti /ang. salience/ (Dressler 1987) za najbolj prototipične primere ugotovimo nekaj splošno veljavnih teženj in smernic. Omejili smo se na morfosintaktično transparentne spojenke in podali tipologijo italijanskih manj pogostih spojenk iz imen in samostalnikov, ki delujejo kot poimenovalne enote. Naš namen je bil na eni strani zamejiti kategorijo, na drugi pa ovrednotiti že obstoječe tipologije. Čeprav se zavedamo kontinuuma morfotaktične transparentnosti znotraj prototipiske kategorije zunajsistemskih besednih krajšav, smo se rahlo oddaljili od pristopa Ronnenberger-Siboldove (2006) in predlagali, da bi razlikovali med spojenkami (ang. blends) na eni strani in zloženimi krni (ang. clipped compounds) na drugi. Na ravni morfosemantične transparentnosti in konceptualne motiviranosti se opiramo na koncepte kognitivne slovnice, kognitivne teorije metafore in teorij konceptualnega spajanja (cf. Lakoff/Johnson 1980; Langacker 1987; Ruiz de Mendoza 1998, 2000; Kemmer 2003), kar nam bo služilo za oblikovanje nekaterih uvodnih opažanj glede specifičnih podvrst in spojenk iz osebnih imen, kakršne najdemo še zlasti v časopisnem in medijskem jeziku (npr. Berluscotti < Berlusconi + Bertinotti, Berlingotti < Berlinguer + Bertinotti). Analiza pokaže, da zaenkrat še ne moremo govoriti niti o aplikaciji niti o razširitvi obstoječih shematskih vzorcevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta