224 KB45 KB194820252007Ivanova, Najdaštevilka:1/2letnik:55Str. 211-222ISSN:0350-6894COBISSID_HOST:34797666URN:URN:NBN:SI:doc-QFHGLEW9slSlavistično društvo SlovenijeSlavistična revija19. st.19th centuryBezenšek, Antonhistoryinterlinguisticainterlingvistikajužnoslovanski jezikiPan-SlavismpanslavizemSouth Slavic languageszgodovinski preglediJužnoslovanski knjižni jeziki s konca 19. stoletja med individualnim razvojem in slovansko vzajemnostjo| (A. Bezenšek in njegov Jugoslavjanski stenograf)|The recent article discusses the ideas of the Slavic philologist and cultural activist, Anton Bezenšek (1854-1915), concerning cultural and linguistic alliance of the South Slavic Slavs. In his journal, Jugoslavjanski stenograf, published in four Slavic languages firstly in Zagreb (1876-1878) and then in Bulgaria (1880-1896), the author proclaims uniformity in ortography of Slovenes, Croats, Serbs, and Bulgarians through introduction of a common South Slavic stenography. Inspired by the idea of successful acquisition of more than one South Slavic language Bezenšek uses certain strategies for impruving reader's languagecompetence, which are based on the lexical collocations in the actual usage rather than on the traditional description of some grammar structures. In this context, his publications provide the ideas for creating a potential supra-ethnic auxiliary language, whose norm would be devised by analogy with living languages as well as by a synthesis of their most similar propertiesČlanek obravnava ideje slovenskega filologa in kulturnega delavca Antona Bezenška (1854-1915) o duhovnem in jezikovnem zbliževanju južnih Slovanov. V reviji Jugoslavjanski stenograf, ki jo je izdajal v štirih slovanskih jezikih najprej v letih 1876-1878. v Zagrebu in potem 1880-1896 v Bolgariji, se avtor zavzema za doseganje enotnosti v pisni praksi Slovenscev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov preko uvajanja skupne južnoslovanske stenografije. Zaradi popolnejšega poznavanja in obvladovanja južnoslovanskih jezikov A. Bezenšek uporablja določene strategije za formiranje visoke ravni jezikovne kompetence bralca, ki temeljijo ne na tradicionalnem opisu slovničnih struktur, temveč na leksični vezljivosti v živi jezikovni rabi. V njegovih publikacijah pridejo do izraza predstave o ustvarjanju potencialnega nadetničnega pomožnega jezika, katerega norme naj bi nastale po analogiji z živimi jeziki preko sinteze njihovih podobnih značilnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije