179 KB26 KB201120252024Jurišić, Borutštevilka:18str. 114-121ISSN:2232-481XCOBISSID:243821315URN:URN:NBN:SI:doc-QBSBHVHPslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izziv. Posebna izdajademografijamigracijePodravjesestava prebivalstvaDemografija in migracijski trendi|V Podravju beležimo negativen naravni prirast prebivalstva in relativno močno odseljevanje, vendar število prebivalstva narašča zaradi močnega priseljevanja iz tujine, zaradi česar prihaja do sprememb sestave prebivalstva. Glede na starostne skupine in državljanstvo ter število prebivalcev s prvim prebivališčem v tujini so največje skupine priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije, in sicer največ iz Bosne in Hercegovine, nato Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Hrvaške. Največji delež tujih državljanov je v starostnih skupinah delovno aktivnega prebivalstva, največ v skupini 25–29 let (15,38 %), 9 % je predšolskih otrok in 7 % šoloobveznih. Različnost jezika ovira zlasti priseljence z albansko govorečega območja, ki so druga največja skupina priseljencev in imajo dodatne težave pri integraciji. V ta namen je smiselna uvedba mehanizmov, ki bodo pripomogli k premostitvi jezikovnega zeva med priseljenci in lokalnimi skupnostmiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije