295 KB0 KB201320262025Blaževič, Živaletnik:80številka:9/10str. 603-619, 703-704ISSN:0032-6976COBISSID_HOST:259141635URN:URN:NBN:SI:doc-Q90GB58DslZveza društev pravnikov SlovenijePravnikcomprehensibilitycomprehensionlanguage for special purposeslegal languagePravni jezikRazumevanjerazumljivostspecialized communicationstrokovna komunikacijastrokovni jezikRazumljivost v pravu|This article examines language as a tool of law and highlights the importance of comprehensible legal provisions for democracy, legal certainty, and individual autonomy. The question of how to make legal provisions as comprehensible as possible for citizens has recurred throughout history and remains current today, with many countries adopting legal reforms and initiatives to promote plain language in legal texts. The article also reviews findings from linguistics and cognitive psychology on comprehension and comprehensibility, concluding that these concepts are inherently subjective and depend heavily on the background, motivation, and cognitive abilities of the recipient. However, closer analysis shows that the dual function of the language of legal provisions gives these concepts a different character in the legal context. Given the heterogeneity of legal audiences, the subjective (relative) nature of comprehensibility and comprehension, and the technical nature of legal provisions, simplification is often impossible without risking distortion of the meaning of the norm. The author advocates a balanced approach: improving surface features of texts where possible, integrating legal/administrative content into education, training public officials to communicate with laypeople, and using digital tools and artificial intelligence to improve access and comprehensionPrispevek obravnava jezik kot orodje prava in poudarja pomen razumljivih pravnih predpisov v kontekstu demokracije, pravne varnosti in avtonomije posameznika. Vprašanje, kako zagotoviti državljanom čim bolj razumljive pravne predpise, je bilo aktualno skozi različna obdobja zgodovine in je še danes, saj številne države sprejemajo zakonske reforme in pobude, ki spodbujajo uporabo tako imenovanega preprostega jezika (angl. plain language) v pravnih besedilih. Nadalje prispevek predstavlja dognanja jezikoslovja oziroma kognitivne psihologije na področju raziskovanja razumevanja in razumljivosti, pri čemer je bistvena ugotovitev, da sta pojma subjektivna in relativna glede na razumevalca, katerega predznanje, motivacija in kognitivne zmožnosti bistveno vplivajo nanje. Podrobnejša analiza pa pokaže, da imata pojma zaradi dvojne funkcije jezika pravnih predpisov v okviru prava drugačno naravo. Zaradi heterogenosti množice pravnih naslovnikov, subjektivne (relativne) narave razumljivosti ter razumevanja in strokovne narave pravnih predpisov pogosto ni mogoče poenostaviti, ne da bi pri tem tvegali izkrivljanje pomena norme. Avtorica se zavzema za uravnotežen pristop: izboljšanje površinske ravni besedila, kjer je to mogoče, vključevanje pravnih oziroma upravnih vsebin v izobraževanje, usposabljanje javnih uslužbencev za sporazumevanje z laiki ter uporabo digitalnih orodij in umetne inteligence za izboljšanje dostopa in razumevanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Pravna fakulteta