396 KB96 KB201320252017Kerševan, Anaštevilka:2letnik:43str. 269-295ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:15615057URN:URN:NBN:SI:doc-Q4GDVPUCslIUS SOFTWAREPodjetje in deloarbitrationarbitražaarbitražno pravoconcurrent jurisdictionconflict of jurisdictionscontractual exclusion of jurisdictionexclusive jurisdictioninterim measuresizključna pristojnostjurisdiction to issue interim measureskompetenčni spornačelo avtonomije strankomejen dostop do sodiščaparalelna pristojnostparty autonomypodporne funkcije sodiščapogodbena izključitev pristojnostipravica do sodnega varstvapristojnost za izdajo začasnih ukrepovrestricted access to courtsubsidiarna pristojnostsubsidiary jurisdictionsupportive role of the courtthe right of access to courtzačasni ukrepiPristojnost za izdajo začasnih ukrepov v arbitražnem postopku|The role of national courts in arbitration is based on the principle of judicial non-interference that limits the courts' intervention to supportive and controlling functions arbitration is not empowered to perform or is ineffective in performing due to its' contractual nature. However, an important exception to the principle of judicial non-interference exists in the scope of interim measures issued in support of arbitration, where arbitral tribunals and national courts often have concurrent jurisdiction to issue interim measures. Which of the two forums is capable of providing more effective legal protection to the parties depends on a variety of circumstances, some of which may even be unknown or unforeseen upon the conclusion of the arbitration agreement. It is therefore of great importance that the parties draft the arbitration agreement in a way that is: (1) flexible enough to enable a party to submit its request for issuance of an interim measure from either forum; and (2) specific enough to allocate the relevant powers between the arbitral tribunal and the court, in order to prevent a potential conflict of jurisdictions. A poorly drafted arbitration agreement may result in procedural delays or even conflicting decisions issued by the court and the arbitral tribunal and can consequently frustrate and detrimentally impact the parties' effective legal protection in urgent circumstances or even result in additional damages incurred by the applicant. This article explains the conditions for (concurrent) jurisdiction of arbitral tribunals and national courts when issuing interim measures in support of arbitration and provides an analysis of the circumstances that call for either the exclusive or parallel jurisdictions of either forum.. Lastly, this article addresses conflicting views on the admissibility of a contractual clause excluding the courts' jurisdiction to issue interim measures and the resulting complex implications on the interplay of the principle of party autonomy and a party's right to access to a courtVloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. Namen tega prispevka je predstavitev pogojev, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analiza okoliščin, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnava različnih stališč o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstvaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia