236 KB34 KB201320252017Košir, MitjaMangafić, AlenZavodnik Lamovšek, Almaštevilka:5str. 68-75ISSN:2350-3637COBISSID_HOST:8411489URN:URN:NBN:SI:doc-Q1AJ2WO8slFakulteta za arhitekturoFakulteta za gradbeništvo in geodezijoIgra ustvarjalnostiCopernicusGISlidarMoluscer.sunSloveniaSlovenijaSolar irradiationsončno obsevanjeDoločitev sončnega obsevanja urbanih območij s pomočjo odprtokodnega GIS modela - aplikacija na primeru Rožne doline v Ljubljani|The determination of solar irradiation is crucial when planning the installation of solar systems. There are different GIS models for determining solar irradiation, which differ from each other in terms of input data, hardware requirements, performance, reliability and suitability, depending on the specificity of the study area and the nature of the study. Because of their diversity, urban areas pose a greater challenge for the estimation of the potential of the received solar energy. In the article we present a methodology for determining the irradiation of roofs in urban areas using the GRASS GIS model r.sun, which executes the computation with high resolution spatial, atmospheric and meteorological data. The used input data is freely available for the entire territory of Slovenia. The proposed methodological approach was tested on the area of the town quarter Rožna dolina in Ljubljana city with the northern part of Vič. The area is very diverse according to the typology of the built objects, the land cover and altitude. differencesDoločanje sončnega obsevanja je ključno za načrtovanje solarnih sistemov. Obstajajo različni GIS modeli za določitev sončnega obsevanja, ki se medsebojno razlikujejo po vhodnih podatkih, strojnih zahtevah, zanesljivosti in primernosti glede na posebnosti obravnavanega območja in narave študije. Urbana območja zaradi razgibanosti in raznolikosti predstavljajo večji izziv pri množičnem vrednotenju potenciala prejete sončne energije. V članku je predstavljena metodologija za določitev obsevanja streh urbanih območij s pomočjo GRASS GIS modela r.sun, ki ponuja izračun na podlagi visoko ločljivih prostorskih, atmosferičnih in meteoroloških podatkov. Uporabljeni vhodni podatki so prosto dostopni za celotno območje Slovenije. Predlagan metodološki pristop smo preizkusili na območju mestne četrti Rožna dolina s severnim delom Viča v Ljubljani. Območje je namreč zelo pestro po tipologiji zgrajenih objektov, pokrovnosti tal in višinskih razlikahTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo