272 KB78 KB200720252025Kramberger, PetraSamide, Irenaletnik:19številka:2str. 67–91DOI:10.4312/ars.19.2.67-91ISSN:1854-9632COBISSID_HOST:264244739URN:URN:NBN:SI:doc-PU6G78CZslZaložba Univerze v LjubljaniArs et humanitas19th-century natural sciencesdoctorate in philosophydoktorat filozofijedunajska univerzahistory of sciencenaravoslovje v 19. stoletjuSlovenian zoologistsslovenski zoologiUniversity of Viennazgodovina znanostiSlovenski doktorji filozofije s področja zoologije na dunajski univerzi do konca prve svetovne vojne|This article examines the studies and later professional careers of the Slovenian stu-dents who obtained a doctorate of philosophy with a specialization in zoology at the University of Vienna up to the end of World War I. Drawing on extensive archival sources, it reconstructs their academic trajectories and analyses the broader scientific and societal roles these individuals assumed after completing their studies. The intro-ductory section outlines the development of zoology at the University of Vienna and highlights the influence of two leading professors, Berthold Hatschek and Karl Grob-ben, in shaping the scientific orientation of Slovenian students. The central section outlines biographical profiles of the doctoral graduates, focusing on their scientific specialization, interdisciplinary education, and professional paths. Particular attention is given to whether they remained engaged in zoology or shifted toward other scien-tific, educational or cultural fields. The conclusion argues that the Viennese university system provided not only disciplinary knowledge but also functioned as a form of cultural capital, enabling graduates to actively participate in the development of scientific, educational, and public institutions in the Slovenian context. The diversity of their professional trajectories illustrates the role of higher education in the modernization of Slovenian science and society in the late nineteenth and early twentieth centuryPrispevek obravnava slovenske študente, ki so do konca prve svetovne vojne na du-najski univerzi pridobili doktorat filozofije s področja zoologije. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva rekonstruira njihove študijske poti ter analizira širšo znanstveno in družbeno vlogo, ki so jo ti posamezniki odigrali po zaključku študija. Uvodni del oriše razvoj zoologije na dunajski univerzi in osvetli vpliv vodilnih profesorjev, Bertholda Hatschka in Karla Grobbna, pri oblikovanju znanstvene usmeritve slovenskih študen-tov. Osrednji del prispevka prinaša biografske portrete doktorandov, pri čemer izpo-stavlja njihovo znanstveno profilacijo, interdisciplinarno izobrazbo in poklicno pot. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, ali so po doktoratu ostali zvesti zoologiji ali pa so se usmerili na druga znanstvena, pedagoška ali kulturna področja. Zaklju-ček pokaže, da dunajski univerzitetni sistem ni nudil zgolj strokovnega znanja, tem-več je deloval kot oblika kulturnega kapitala, ki je diplomantom omogočil dejavno soustvarjanje znanstvenih, izobraževalnih in javnih ustanov v slovenskem prostoru. Raznolikost njihovih poklicnih poti priča o vlogi visokošolskega izobraževanja pri modernizaciji slovenske znanosti in družbe na prehodu v 20. stoletjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta