285 KB0 KB200220262024Klemenc-Ketiš, ZalikaVirtič, TinaVirtič, Tinaštevilka:1letnik:63str. 21-29ISSN:0351-0026DOI:10.2478/sjph-2024-0004COBISSID_HOST:179591171URN:URN:NBN:SI:doc-PS9LXYMSenNacionalni inštitut za javno zdravjeZdravstveno varstvohealth promotionkakovostno zdravstveno varstvokultura varnostipatient safetyprimarno zdravstveno varstvoprimary healthcarepromocija zdravjaquality heathcaresafety culturevarnost bolnikovPerception of patient safety culture at the primary care level| the case of the Community Health Centre Ljubljana| Zaznavanje kulture varnosti pacientov na primarni ravni zdravstvenega varstva| raziskava v Zdravstvenem domu Ljubljana|Background: Patient safety is a crucial element of quality healthcare, and endeavours to enhance it are vital forattaining universal health coverage and improving patient outcomes. This study aimed to evaluate the perceptionof patient safety culture among staff at the Community Health Centre Ljubljana (CHCL).Methods: A cross-sectional study was conducted in December 2022. All CHCL staff (N=1,564) from differentprofessional groups were invited to participate in an anonymous electronic survey using the validated Slovenianversion of the “Medical Office Survey on Patient Safety Culture” (MOSPSC). Mean percent positive scores for allitems in each composite were calculated.Results: The final sample included 377 participants (response rate, 24.1%), most of whom were women (91.5%,N=345) with different professional profiles. The mean age of the participants was 44.5 years (SD 11.1) with a meanwork experience of 20.1 years (SD 12.1). The percentage of positive overall MOSPSC composite scores was 59.6%.A strong patient safety culture perception was identified in the following dimensions: Information exchange withother settings (93.5%), Organisational learning (90.2%), List of patient safety and quality issues (88.1%), Patient caretracking/follow-up (76.2 %) and Teamwork (75.0%). Weak patient safety culture was identified in the dimensions ofWork pressure and pace (10.7%), Leadership support for patient safety (27.1%), Communication openness (40.9%),Office processes and standardisation (48.2%) and Overall ratings on quality and patient safety (49.4%).Conclusions: CHCL leadership should address weaknesses, redesign processes, and implement strategies toreduce patient safety incidents. Establishing a just culture that encourages employees to report errors fosterstransparency and facilitates learning from errorsIzhodišča: Za kakovostno zdravstveno varstvo je ključna varnost pacientov in prizadevanja za njeno izboljšanje sobistvenega pomena za doseganje splošnega zdravja in izboljšanje izidov za paciente. V Sloveniji kultura varnostipacientov še ni sistemsko urejena. Redno ocenjevanje kulture varnosti je pomembno za opredelitev področij, kjerso potrebne izboljšave in za zagotovitev najboljše možne oskrbe pacientom. Namen raziskave je bil oceniti kulturovarnosti pacientov med zaposlenimi v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZDL).Metode: V decembru 2022 je bila izvedena presečna raziskava, v katero so bili povabljeni vsi zaposleni v ZDL (n= 1564) iz različnih poklicnih skupin. V anonimni elektronski anketi so izpolnili slovensko različico “Medical OfficeSurvey on Patient Safety Culture” (MOSPSC). Za vsako dimenzijo varnosti je bil v skladu z navodili izračunanpovprečni odstotek pozitivnih ocen.Rezultati: Končni vzorec je vključeval 377 udeležencev (24,1 % odzivnost) različnih poklicnih profilov, med katerimije bilo 345 (91,5 %) žensk. Njihova povprečna starost je bila 44,5 leta (SD 11,1), s povprečno delovno dobo 20,1leta (SD 12,1). Delež pozitivnih ocen vseh MOSPSC dimenzij je znašal 59,6 %. Kultura varnosti je bila identificiranakot močna v 5 dimenzijah: Izmenjava informacij z drugimi okolji (93,5 %), Organizacijsko učenje (90,2 %), Seznamtežav glede varnosti in kakovosti bolnikov (88,1 %), Sledenje/nadaljnja oskrba bolnikov (76,2 %) in Timsko delo(75,0 %). Šibka kultura varnosti je bila prepoznana v naslednjih dimenzijah: Delovni pritisk in tempo (10,7 %),Podpora vodstva za varnost bolnikov (27,1 %), Odprtost komunikacije (40,9 %), Pisarniški procesi in standardizacija(48,2 %) ter Skupna ocena kakovosti in varnosti bolnikov (49,4 %). Ugotovljene so bile razlike med dimenzijamiMOSPSC in posameznimi enotami ZDL, starostjo zaposlenih, različnimi poklicnimi profili in trajanjem zaposlitve.Zaključek: Zaznava kulture varnosti pacientov v ZDL je bila ocenjena kot pozitivna v petih dimenzijah MOSPSClestvice, vendar so bila prepoznana tudi šibka področja, ki potrebujejo izboljšave. Pomembno je, da vodstvo ZDLobravnava ta vprašanja, preoblikuje procese in izvaja strategije za zmanjšanje števila incidentov, povezanih zvarnostjo pacientov. Potrebno je spodbujati pravično kulturo in ustvariti okolje, kjer bodo zaposleni brez zadržkovporočali o potrebnih izboljšavah, storjenih napakah in se iz njih učili. Nenehno prizadevanje, spremljanje inizboljševanje prispevajo k zagotavljanju varne, učinkovite in kakovostne oskrbe pacientovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaNacionalni inštitut za javno zdravje