7730 KB0 KB197420252025Andrejčuk, Vjačeslav NikolaevičEftimi, RomeoMalík, PeterNita, MałgorzataOrehova, TatianaQiriazi, Periklištevilka:2-3letnik:54str. 155-172ISSN:0583-6050DOI:10.3986/ac.v54i2.14389COBISSID_HOST:263138051URN:URN:NBN:SI:doc-PNMOKGA1enSlovenska akademija znanosti in umetnostiActa carsologicaAlbaniaAlbanijaaquatic resourceskarst (geology)karst springskras (geologija)kraški izviripadavineprecipitation (meteorology)vodni viriFactors influencing the groundwater circulation in Mali me Gropa karst massif, Central Albania| Dejavniki, ki vplivajo na podzemno vodo in njeno kroženje v kraškem masivu Mali me Gropa v osrednji Albaniji|There are 23 carbonate karst areas in Albania with a total area of 6440 km2, or 24% of the country’s territory. Karst aquifers are the richest in the country and about 80% of the water supply for the population living in cities is supplied by karst water. One of the most interesting karst massifs of Albania is called Mali me Gropa (MMG) with a total surface area of 157 km2. It is the subject of this paper. Although this massif has attracted attention due to its exceptional development of surface karst landforms (karst pits, sinkholes, swallow holes) and its large and high-quality groundwater resources, it has not been the subject of comprehensive research. In this paper, for the first time, is a summary of the results of a combination of specialized studies, including geomorphological characterization, analysis of long-term groundwater regime observations in relationship with meteorological data, water balance studies applying the recently developed WaterbalANce software method, assessment of groundwater quality and its variability, determination of the groundwater flow velocity with an artificial tracer, and the use of hydrochemistry and runoff data to determine groundwater flow patterns and sensitivity of spring water to contamination. The results of the multi-method studies conducted on the MMG karst massif will inform future studies of the numerous carbonate karst regions in Albania. A final important objective of this article is to raise public awareness about the vulnerability of karst waters and the need to protect the associated ecosystem, especially now that the MMG karst massif is in the spotlight for tourism developmentV Albaniji je 23 karbonatnih kraških območij s skupno površino 6.440 kilometrov2 ali 24 % ozemlja države. Kraški vodonosniki so najbogatejši v državi, s kraško vodo pa se oskrbuje približno 80 % prebivalcev mest. Eden izmed najzanimivejših kraških masivov v Albaniji se imenuje Mali me Gropa s skupno površino 157 kilometrov2. Ta je jedro tega članka. Čeprav je ta masiv z izjemnim razvojem površinskih kraških oblik (kraške jame, vrtače, požiralniki) ter z velikimi in visoko kakovostnimi viri podzemne vode pritegnil pozornost, še ni bil predmet celovite raziskave. V tem članku so prvič povzeti rezultati kombinacije specializiranih študij, kot so geomorfološka karakterizacija, analiza dolgoročnih opazovanj režima podzemne vode v povezavi z meteorološkimi podatki, študije vodnega ravnovesja z uporabo nedavno razvitega programa WaterbalANce, ocena kakovosti podzemne vode in njene spremenljivosti, določitev hitrosti toka podzemne vode s poskusom z umetnim sledilom ter uporaba hidrokemičnih podatkov in podatkov o iztoku podzemne vode, za določitev vzorcev toka podzemne vode in občutljivosti izvirske vode na onesnaženje. Rezultati raziskav, izvedenih z več metodami in na kraškem masivu Mali me Gropa bodo podlaga za prihodnje raziskave številnih karbonatnih kraških območij v Albaniji. Zadnji pomembni cilj tega članka je ozaveščanje javnosti o ranljivosti kraških voda in nujnosti zaščite povezanega ekosistema, zlasti zdaj, ko je kraški masiv Mali me Gropa v središču pozornosti zaradi razvoja turizmaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU