374 KB68 KB201520262026Allazov, SalakhBondarenko, NataliiaDavronov, OybekJurka, RaimundasMikhnevych, Liudmylaštevilka:1letnik:19str. 73-96ISSN:2463-7955COBISSID_HOST:294725635URN:URN:NBN:SI:doc-PMQAGWIIenUniversity of Maribor PressMedicine, law & societyconsent to organ donationcross-border transplantationdonor and recipient rightsinternational medical cooperationtransplantation lawHuman rights in international organ donation| a comparative legal analysis of Uzbekistan, Lithuania, and Ukraine|The study examines approaches to safeguarding human rights in the context of international organ transplantation. A political, economic, social, technological, environmental, and legal (PESTEL) analysis was conducted to identify external factors influencing organ donation practices. The comparative analysis focuses on three countries – Uzbekistan, Lithuania, and Ukraine – whose legislation was compared in terms of these factors: objects of transplantation, donors and conditions for removal, donor and recipient consent, liability of parties, age restrictions for donors, international cooperation, ethical standards and human rights, donor registries, control and monitoring, and special conditions for vulnerable groups. The analysis identified three key areas for improvement in protecting human rights: the consent system, oversight mechanisms, and international cooperation. The study provides recommendations aimed at strengthening international cooperation in ethical and legal organ donation practicesŠtudija preučuje pristope k varovanju človekovih pravic v okviru mednarodne transplantacije organov. Izvedena je bila analiza PESTEL (politični, gospodarski, socialni, tehnološki, okoljski in pravni dejavniki), da bi se identificirale zunanje sile, ki oblikujejo prakse darovanja organov. Primerjalna analiza se osredotoča na zakonodaje Uzbekistana, Litve in Ukrajine ter preučuje ključne vidike, kot so predmeti presaditve, upravičenost darovalcev in pogoji za odvzem organov, soglasje darovalcev in prejemnikov, odgovornost vpletenih strani, starostne omejitve darovalcev, mednarodno sodelovanje, etični standardi in varstvo človekovih pravic, registri darovalcev, mehanizmi spremljanja in posebni zaščitni ukrepi za ranljive skupine. Med analiziranimi državami ima Litva najdaljšo tradicijo zakonodajne ureditve, saj je leta 1996 sprejela Zakon o darovanju in presaditvi človeških tkiv, celic in organov. Uzbekistan je podoben zakon sprejel leta 2022, kar je štiri leta po tem, ko je Ukrajina sprejela svojo zakonodajo, ki je uvedla širši pojem „anatomskega materiala“. Kljub manjšim razlikam vse tri države uporabljajo model soglasja z izrecno privolitvijo oziroma "opt-in" model, ki spodbuja preglednost postopka darovanja organov in podpira enako obravnavanje darovalcev in prejemnikov. Analiza opredeljuje tri ključna področja za izboljšanje: postopki soglasja, mehanizmi nadzora in mednarodno sodelovanjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Mariboru, Pravna fakulteta