235 KB37 KB197820252015Hribar Sorčan, Valentinaštevilka:1letnik:38str. 197-208, 236ISSN:0351-1189COBISSID:57820770URN:URN:NBN:SI:doc-PKXVERGOslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostaestheticsbrezinteresno ugajanjeestetikaestetska sodbafilozofija umetnostiKant, Immanuel, 1724-1804lepomotrenjesubjectivitysubjektivnostKontemplacija lepega pri Kantu|In his Critique of Judgment, Kant uses the concept of contemplation to define the subject's relationship to the beautiful in nature. The Latin term contemplatio is a translation of the ancient Greek word "theoria", meaning the method of rational observation. This article demonstrates that in Kant's Analytic of the Beautiful contemplation takes on exactly the opposite meaning. Aesthetic judgment is about judging pure pleasure, which does not originate from the conceptual definition of the object, but involves a disinterested and non-conceptual sensory contemplation of the object's form. The article continues by critically assessing Kant's understanding of contemplation from the teleological and ethical-theological perspectivesKant v Kritiki razsodne moči za opredelitev subjektovega odnosa do lepega v naravi uporabi pojem kontemplacije. Latinski termin contemplatio je prevod starogrškega pojma "theoria" in pomeni metodo umnega zrenja. Članek dokazuje, da ima kontemplacija v Kantovi Analitiki lepega ravno nasproten pomen. Estetska sodba razsoja o čistem ugodju, ki ne izhaja iz pojmovne določitve predmeta, ampak je brezinteresno in nepojmovno čutno motrenje ali kontemplacija forme predmeta. Članek nato kritično obravnava še Kantovo pojmovanje kontemplacije s teleološkega in etično teološkega vidikaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost