164 KB39 KB197820252025Širca, Alen Albinštevilka:2letnik:48str. 67-81ISSN:0351-1189DOI:10.3986/pkn.v48.i2.04COBISSID_HOST:247692547URN:URN:NBN:SI:doc-PJDBISIYslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostcomparative literatureDalmatian-Ragusan literaturedalmatinsko-dubrovniška literaturaduhovna zgodovinahistory of ideasMurko, MatijapositivismpozitivizemPrimerjalna književnostSlovenian literary historiansslovenski literarni zgodovinarjiLiterarna zgodovina Matije Murka in dalmatinsko-dubrovniška literatura|This article focuses on Matija Murko’s treatment of older Dalmatian-Ragusan literature from the fifteenth to the eighteenth century. While this topic was not the primary focus of Murko’s literary-historical writing, he addressed it throughout his academic career, particularly in his major literary-historical works (Geschichte der älteren südslavischen Literaturen, 1908, and Die Bedeu-tung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven, 1927). Murko recognized that this literature represented the artistic culmi-nation of all South Slavic literatures up to the nineteenth century, which is why it holds a special place in his research, despite being treated sporadically. Furthermore, the discussion aims to demonstrate that the thematization of this literature may serve as the clearest reflection of Murko’s overall literary-historical approach: a philologically oriented literary positivism that due to its intercultural and comparativist nature, remains receptive to influences of the history of ideas (Geistesgeschichte). Murko developed this intellectual breadth during the formative period of his academic career, especially through his interactions with the Germanists of the Scherer school (E. Schmidt) and the Russian literary historians of his time (A. N. Veselovsky and A. N. Pypin).1.01 Izvirni znanstveni članek / Original scientific articleUDK 82.091(497.4)Murko M.DOI: https://doi.org/10.3986/pkn.v48.i2.04Razprava se osredotoča na Murkovo obravnavanje starejše dalmatinsko-dubrovniške literature (od 15. do 18. stoletja). Čeprav ta ni bila nikoli v ospredju Murkovega literarnozgodovinskega pisanja, se je Murko te tematike dotikal skozi skoraj vso svojo akademsko kariero, predvsem tudi v obeh svojih velikih literarnozgodovinskih delih (Geschichte der älteren südslavischen Literaturen, 1908, in Die Bedeutung der Reformation und Gegenreformation für das geistige Leben der Südslaven, 1927). Prav zato, ker se je Murko ves čas zavedal, da ta književnost predstavlja umetniški vrhunec vseh južnoslovanskih literatur do 19. stoletja, zavzema v njegovem literarnozgodovinskem raziskovanju kljub sporadični obravnavi posebno mesto. Še več, razprava skuša pokazati, da morda celo najjasneje razkriva Murkov literarnozgodovinski pristop na splošno: gre namreč za filološko orientiran literarni pozitivizem, ki je zaradi svoje medkulturne in komparativistične težnje vselej odprt tudi za duhovnozgodovinske spodbude. Takšno intelektualno širino si je Murko pridobil že v formativnem obdobju svoje akademske poti, predvsem pri germanistih Schererjeve šole (E. Schmidt) in takratni ruski literarni zgodovini (A. N. Veselovski in A. N. Pypin)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost