3017 KB12 KB197320252025Triglav Čekada, Mihaelaštevilka:1letnik:69str. 69-74ISSN:0351-0271COBISSID_HOST:234851075URN:URN:NBN:SI:doc-PIW85YKAslZveza geodetov SlovenijeGeodetski vestnikboundary markcolumn from Kozinagravimetric pointgravimetrična točkaKozinski pilmejnikKozinski pil – od katastrskega mejnika do gravimetrične točke| Column from Kozina – from the cadastral municipality boundary mark to the gravimetric point|Several locations at which geodetic marks of various types are currently positioned have a very long history. For instance, it is often observed that the peaks upon which trigonometric or cadastral marks are positioned demarcated the boundaries of estates a few centuries ago, and that some of these peaks functioned as hillforts during Roman times. The focus of this study is a geodetic point, designated Kozina column, which is documented in the 1711 description of the Schwarzeneg estate boundary. It lost its role as a cadastral municipality boundary mark in the beginning of 20th century, but after the Second World War it became a gravimetric point, which role it still retains todayNekatere lokacije, kjer danes stojijo geodetska znamenja različnih vrst, imajo zelo dolgo zgodovino. Tako velikokrat ugotovimo, da so vrhovi, na katerih stojijo trigonometrična znamenja ali katastrski mejniki, že nekaj stoletij nazaj označevali mejne točke gospostev (Triglav Čekada, 2023; Triglav Čekada et al., 2022), na nekaterih pa so še v rimskih časih stala gradišča (Triglav Čekada, 2022). Tokrat si bomo pogledali prav poseben primer geodetske točke, imenovane Kozinski pil, ki je izpričana v opisu meje Švarceneškega gospostva že leta 1711. V dvajsetem stoletju je mejno vlogo katastrske občine izgubila, po drugi svetovni vojni pa je postala gravimetrična točka, kar je še danesTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZveza geodetov Slovenije