2374 KB108 KB199320252025Tratnik, Polonaštevilka:1letnik:33str. 105-138ISSN:1318-0185COBISSID_HOST:245623043URN:URN:NBN:SI:doc-PIBCQQP0enInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaZgodovinsko društvo za Južno PrimorskoActa Histriaeaparatdie Umweltekofeminizemkamenmedijska ekologijanaravovercistaroverciEntanglement of nature worshippers from Posočje with stones|This article argues that the beliefs and belief system of nature worshippers from Posočje differ significantly from the Greco-Roman or Judeo-Christian hierarchical anthropocentric perspectives, which classify the ecosphere according to its usefulness. The mythical thinking of nature worshippers from Posočje is examined from an ecofeminist perspective. They viewed non-living entities not only as autonomously functional, i.e., without human domination, but as agencies that organize life around them. The intertwining of humans with the ecosphere, including the inanimate world, as found in the mythical thinking of Posočje nature worshippers, is analyzed in terms of accounts of media ecology and machine-oriented ontology, and treated considering some recently discussed posthumanist notions, such as “machinic assemblages” and “folding with the world.” Posočje nature worshippers understood trees and stones with special powers as shaping the actions and social relations of humans. Therefore, these entities should be seen as media, machines, or apparatuses that organize human lifeQuesto articolo dimostra che la fede e il sistema di credenze dei fedeli del Posočje erano significativamente differenti dalle prospettive gerarchiche antropocentriche greco-romane o giudeo-cristiane, che classificano l’ecosfera in base alla sua utilita. Il pensiero mitico degli adoratori della natura del Posočje e esaminato da una prospettiva ecofemminista. Essi consideravano le entita non viventi non solo come autonomamente funzionanti, cioe non sottomesse al dominio umano, ma come agenti che organizzavano la vita attorno a loro. L’intreccio di uomini ed ecosfera, incluso il mondo inanimato, come si nota nel pensiero mitico degli adoratori della natura di Posočje, e analizzato in termini di resoconti di ecologia dei media e di ontologia orientata agli oggetti, considerando alcune recenti nozioni post-umaniste, come “machinic assemblages” e “folding with the world”. Gli adoratori della natura di Posočje credevano che gli alberi e le pietre fossero animati da poteri speciali e potessero influenzare le azioni e le relazioni sociali degli uomini. Percio queste entita dovrebbero essere considerate come dei media, macchine o apparati che organizzano la vita umanaLeta 2015 je slovenski etnograf in zbiratelj Pavel Medvešček-Klančar izdal obsežno knjigo z domoznanskim gradivom, ki govori o kulturi častilcev narave iz zahodnega dela Slovenije, zlasti Posočja, z naslovom Z nevidne strani neba: razkrite skrivnosti starega verstva. Kultura teh starovercev, popolnoma nepovezanih z vzhodnimi pravoslavnimi kristjani, ki so tudi opredeljeni kot staroverci, je bila prej večinoma neznana ali zanikana s strani akademske skupnosti. Soobstajala naj bi kot protikultura prevladujoči krščanski kulturi do začetka 20. stoletja in je bila predmet verskega preganjanja. Pričevanja, ljudske pripovedi in materialna dediščina pripovedujejo o načinu življenja, ki je bil esencialno prepleten s svetom, ki je obkrožal ljudi. Posebno pomembni so bili posebni kamni in drevesa, ki so jih ljudje častili. Članek obravnava mitsko misel naravovercev iz Posočja z ekofeminističnega vidika. Avtorica zagovarja trditev, da se njihova verovanja in sistem prepričanj bistveno razlikuje od antropocentrične grško-rimske ali judovsko-krščanske hierarhične antropocentrične perspektive, ki razvršča ekosfero na podlagi uporabnosti. Posoški naravoverci so neživa bitja razumeli kot avtonomno delujoče entitete, ki organizirajo življenje okoli sebe. Članek obravnava človekovo prepletenost z ekosfero, vključno z neživim svetom, kot jo najdemo v mitološki misli posoških naravovercev, z vidika medijske ekologije s premislekom pojmov »mehanski sklopi« in »prepogibanje s svetom«. Naravoverci so drevesa in kamne s posebnimi močmi imeli za oblikovalce delovanja in družbenih odnosov ljudi, zato jih je treba obravnavati kot medije, stroje oziroma aparate, ki organizirajo človeško življenjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper