30 KB139 KB29 KB196520252010Makarovič, Janštevilka:2/3letnik:47str. 363-373ISSN:0040-3598COBISSID:29473629URN:URN:NBN:SI:doc-PFYTBFVLslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksačlovekovo okoljedružboslovjeEcologyEkologijaMarksizemMarxismNaravoslovjeNatural scienceRevolucijeRevolutionsSciencesocial scienceZnanostOd človeka k svetu|Pričujoči prispevek ne analizira toliko obravnavane knjige same, temveč jo predvsem umešča v razvoj znanosti, tako družboslovnih kot tudi naravoslovnih. V tem razvoju zasluži posebno pozornost "ekološki" pristop, ki svojega predmeta ne obravnava izolirano, temveč v součinkovanju z njegovim okoljem. V družboslovju srečamo tak pristop že pri Adamu Smithu in v klasični politični ekonomiji sploh, iz katere izhaja tudi Marx s svojo idejo o humanizaciji narave in naturalizaciji človeka, podobne usmeritve pa srečamo kasneje tudi v zgodovinopisju (Jared Diamond), psihologiji (Kurt Lewin, Anton Trstenjak) in etiki (Hans Jonas). Podobne tendence srečamo tudi v naravoslovju. V fiziki je tukaj pomemben zlasti Einstein, ki obravnava snov in energijo v tesni povezanosti s prostorom in časom, v biologiji pa Darwin in Haeckel s svojo idejo ekologije, medtem ko obravnava Lovelock kar celotno Zemljo ("Gajo") kot en sam ekološki sistem, ki je seveda bistveno odvisen tudi od delovanja človeka. V ta okvir sodi tudi Mlinarjeva knjiga, pri čemer pa je treba še poudariti aktualnost obravnavane problematike (globalizacija, informatizacija), povezovanje svetovne problematike z lokalno problematiko Kopra ter izjemno bogastvo vsebine, kar odseva tudi v obsegu teksta in uporabljene literature. Predvsem pa tukaj ne gre za znanost zaradi znanosti, saj se nakazujejo tudi praktične konsekvence, celo v smislu revolucionarne družbene preobrazbeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede