2028 KB53 KB196520252015Lobe, BojanaRihoux, Benoîtletnik:52številka:6str. 1039-1055, 1244-1245ISSN:0040-3598COBISSID:33784157URN:URN:NBN:SI:doc-P9X8CVTQenFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaComparative analysisKvalitativna analizaPrimerjalna analizaprimerjalne metodeQualitative analysisThe case-orientedness of qualitative comparative analysis (QCA)| glass half-empty or half-full?|This article addresses the development of Qualitative Comparative Analysis (QCA) from its launching in 1987 until present. We surveyed from the perspective of QCA's proclaimed "case-orientedness". We started by examining the foundations of QCA and the way those foundations have evolved over three decennia, in particular in terms of the connection with case-oriented work. Furthermore, we demonstrate that this was and is still an important facet of QCA both as an approach and as a set of techniques. Additionally, in more concrete terms, we go through all the practical QCA operations and demonstrate that virtually in every step of the QCA procedure; there is a potential dialogue with the individual cases, whether they are defined at the macro-, meso- or micro levels. Finally, we analyze the current state of affairs which seems to run against the articulation between "deep" (in particular ethnographic) case-oriented work and QCA, and propose avenues to engage more thoroughly in deeper case-informed QCA workČlanek prikaže pregled razvoja kvalitativne primerjalne analize (QCA) od njenih začetkov leta 1987 do aktualnih dosežkov. Njen razvoj analiziramo z vidika ključnega vodila te metode, in sicer z vidika usmerjenosti k primerom. Uvodoma preučimo konceptualno podstat QCA ter konceptualne spremembe skozi zadnja tri desetletja njene uporabe. Osredotočimo se predvsem na napredek pri metodi, ki obravnava njeno jedro "usmerjenost k primerom". Prikažemo, da je to bilo in je še vedno pomembno vodilo razvoja kvalitativne primerjalne metode kot raziskovalnega pristopa in kot tehnike. V nadaljevanju obravnavamo konkretne korake praktične aplikacije QCA in njenih operacij ter demonstriramo, da je v prav vsakem koraku QCA postopka zaznati potencialni dialog s posameznimi primeri, pa naj bodo opredeljeni na makro-, mezo- ali mikroravni. V zadnjem delu pregledamo trenutno prakso uporabe te metode, ki kaže na razkorak med možnim poglobljenim (predvsem v etnografskem smislu) delom, usmerjenim k primerom v aplikacijah QCA, in konceptualno usmerjenostjo k primerom v QCA. Predlagamo nekaj razvojnih smeri, ki vodijo k bolj podrobni in poglobljeni usmerjenosti k primerom v delu s QCATEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede