359 KB71 KB201120252023Grum, BojanRogelj, Galaštevilka:16Str. 16-30COBISSID_HOST:161915651ISSN:2232-481XURN:URN:NBN:SI:doc-P9D4FA5KslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izziv. Posebna izdajaAirbnbdelitvena ekonomijakratkoročni najempandemija covida-19turistična središčavrednost nepremičnineVpliv turizma na vrednost nepremičnin v središčih turističnih mest|Spletne platforme, ki omogocˇajo oddajanje nepremicˇnin turistom, so postale pomemben dejavnik v turizmu, hkrati pa gre za izjemno močno globalno silo, ki spreminja podobo in utrip mest. V članku smo se osredinili na platformo Airbnb, zaradi omejitve analize in močnega vpliva te platforme, ki že od ustanovitve leta 2008 in neverjetne rasti v preteklih letih sproža polemike. Osrednja tema članka je vpliv hitro razvijajocˇega se modela oddajanja in najemanja stanovanj prek platforme Airbnb in s tem turizma na vrednost nepremičnin v turističnih mestih. V Sloveniji smo kot turistična mesta opredelili Ljubljano, alpsko turistično območje (Bohinj, Bled z okolico, Kranjska goro z okolico) in Obalo, saj prednjačijo po številu nočitev in registriranih nastanitvenih obratov. V članku izhajamo iz predpostavke, da sta platforma Airbnb in s tem možnost kratkoročnih oddaj povišali vrednost nepremičnin v središčih turističnih mest v Sloveniji ter spremenili percepcijo investiranja v nepremičnine, s tem ko se je bistveno povečala privlačnost naložb v turistično atraktivnih krajih. Prav tako predvidevamo, da je razglasitev pandemije covida-19 z upadom turizma povzročila znaten padec interesa za nakup tovrstnih nepremičnin. Analiza je – z izjemo turistično šibkih let 2020 in 2021 – pokazala splošno rast razpoložljivih ležišč, prihodov gostov in nočitev v prav vseh opazovanih regijah. Anketa med prebivalstvom je potrdila, da se (naložbene) nepremičnine še vedno dojemajo kot privlačne naložbe, v nasprotju z našimi pričakovanji tega ni spremenila niti pandemija covida-19. Prav tako so rezultati potrdili, da je v vseh opazovanih regijah mogoče opaziti splošno rast cen nepremičnin v letih 2015–2021, nekje celo tudi za kumulativno 60 %. Na koncu pa seveda ostaja vprašanje uravnavanja negativnih vplivov, ki jih prineseta omenjena rast turizma in premik od dolgoročnega oddajanja k kratkoročnemu, kar obravnavamo v sklepuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije