120 KB38 KB198520252001Kochi Pavlakovich, VeraStiperski, Zoranštevilka:16str. 119-134ISSN:0354-0596COBISSID:15530850URN:URN:NBN:SI:doc-P8GB8FWVhrOddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v LjubljaniDela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v LjubljaniCroatiadružbeni razvojdržavne mejeHrvaškalokalne skupnostiobmejna območjaobmejno sodelovanjepolitična geografijaSloveniaSlovenijaOdnosi i veze u prigraničnim područjima na primjeru hrvatsko-slovenske granice|This work deals with the possibility of answering the question: which is the new reality of the local community in the Croatian borderland towards Slovenia after the border between the states of the former Yugoslavia became the interstate border in 1991. The whole borderland has not been analyzed, but only its part along the river Sutla between two border crossing: Macelj (Zagreb - Maribor) and Bregana (Zagreb - Ljubljana). The conclusions were brought out on the basis of the poll taken among the representatives of the local political authority and industrial firms. We come upon three basic life characteristics of this borderland local community: a peaceful coexistence, a weak economic and social cooperation, and a slight separation after the state border establishmentV prispevku se poskuša dati odgovor na vprašanje o novem položaju lokalnih skupnosti ob slovensko-hrvaški meji po nastanku meddržavne meje 1991 leta. Analiziran je le del obmejnega območja ob reki Sotli med mejnima prehodoma Macelj (Zagreb - Maribor) in Bregana (Zagreb - Ljubljana). Predstavljeni zaključki temeljijo na anketi predstavnikov lokalne politične oblasti in industrijskih obratov. Izstopajo tri značilnosti življenja lokalne skupnosti ob navedni meji: mirno obmejno sožitje, slabo gospodarsko in družbeno sodelovanje in počasno ločevanjeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta