296 KB0 KB202320262026Bezjak, Katarinaštevilka:1letnik:4str. 148-149DOI:10.4312/svetovi.4.1.148-149COBISSID_HOST:270941955ISSN:2820-6088URN:URN:NBN:SI:doc-P5QPJIO6slZaložba Univerze v LjubljaniSvetovi (Ljubljana)Antropologijaantropološko-literarno pisanjeavtoetnografijaeksofonijeEtnologijajezikNarečjaPrlekijaspominiUstno sporazumevanjevečnačinska antropologija»Jaz bi te rad čüja gučate«|Navadno je mojim sogovornikom že po nekaj besedah jasno, da prihajam iz Štajerske, nekoliko težje pa je morda slišati, da prihajam z obrobja Prlekije. Čeprav sem rojena v Veliki Nedelji oziroma Vejki Nedli, vasi v občini Ormož, je marsikdo presenečen nad mankom močnega naglasa, ki se skozi majhne podrobnosti spreminja od vasi do vasi in tako natančno določa človekov izvor. Moj materni jezik je bliže ptujski govorici, z nujnimi velikonedeljskimi vložki, ki so bolj rezultat zavednega truda in želje po govorni pripadnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo)