48 KB823 KB42 KB199920252009Čudina, MirkoDeželak, FerdinandPrezelj, Jurij13 straniletnik:55številka:9str. 529-541ISSN:0039-2480COBISSID:11151643URN:URN:NBN:SI:doc-P5QK6J1SenAssociation of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia et al.Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije et al.Strojniški vestnikeksplozijehruppetardestatistikaSome statistical aspects of firecracker noise|Since firecracker explosions have the characteristics of an impulse noise, they can cause hearing loss, serious personal injuries, fire hazards, annoyance, and even death. Their peak sound pressure levels at a distance of some meters can exceed the limit value of 140 dB, at which hearing protection is necessary. This article deals with some noise aspects resulting from firecracker explosions, which were measured during New Year's Eve. Apart from principal factors influencing the acoustic power of such an explosion, some new statistical aspects are described. A special emphasis is given to the probability distribution function of peak sound pressure levels, originating from a great number of firecracker explosions. Generally, the probability distribution closely follows the Rayleigh distribution, but when the number of explosions in unit time is high enough, it tends to a Gaussian distribution. Such transition is accelerated when reflections are taken into account, since in this case the number of peaks between two sequential zero crossings of sound pressure increasesEksplozije petard z značilnostmi impulznega hrupa lahko povzročijo izgubo sluha, resne telesne poškodbe, požar, vznemirjenje in celo smrt. Vršna raven zvočnega tlaka na razdalji nekaj metrov lahko prekorači mejno vrednost 140 dB, pri kateri je potrebna uporaba zaščite sluha. Članek obravnava nekaj vidikov hrupa pri eksplozijah petard, ki so bile izmerjene na Silvestrov večer. Razen glavnih dejavnikov, ki vplivajo na akustično moč takšnih ekplozij, je opisanih tudi nekaj novih statističnih vidikov. Posebna pozornostje namenjena funkciji porazdelitve verjetnosti ravni vršnega zvočnega tlaka, nastali na podlagi velikega števila eksplozij petard. Porazdelitev verjetnosti v splošnem tesno sledi Razleighovi porazdelitvi. Ko je število eksplozij na enoto časa dovolj visoko, pa se približa Gaussovi porazdelitvi. Ta prehod se še pospeši ob upoštevanju odbojev, saj se v tem primeru poveča število vrhov med dvema zaporednima ničlama zvočnega tlakaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo