23 KB766 KB23 KB196520251993Mlinar, Zdravkoletnik:30številka:5/6str. 427-434ISSN:0040-3598COBISSID:15539805URN:URN:NBN:SI:doc-P2BJDVW8slFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksačrne gradnjedružbena slojevitostJugoslavijapolitični vplivprostorsko urejanjeSloveniaSlovenijaurbanismurbanizemYugoslaviaProstorski nered kot izraz (ne)moči posameznika in sistema|Prostorski nered, ki se kaže v relativno veliki pogostnosti nedovoljenih gradenj, je mogoče sociološko pojasnjevati z vidika neenakomerne porazdelitve družbene (politične) moči. Najpogosteje prihaja do kršitve normativno določenega prostorskega reda tedaj, kadar graditelj nima realnih alternativnih možnosti, ali pa so te možnosti močno otežene. Zato se zoperstavi oz. odvrne od sistema in si sam po svoje zagotovi določeno rešitev. Drugi ekstrem pa so tisti primeri, ko ravno najbolj vplivni posamezniki vsilijo določen poseg v prostor, pa četudi to formalno uredijo tako, da ne gre za nedovoljeno gradnjo. V SFRJ je prihajalo do erozije prostorskega reda: 1. ker zaradi apriorno odklonilnega odnosa do individualnega reševanja stanovanjskega vprašanja niso mogle zaživeti različne oblike pomoči za samopomoč; 2. ker ni bilo zagotovljene potrebne postopnoti pri gradnji; 3. zaradi uniformnega obravnavanja razmer v prostoru; 4. zaradi egalitarizma, ki je izključeval substandardne rešitveTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia