730 KB0 KB198420251986Boh, Katjaletnik:3številka:4str. 73-84ISSN:0352-3608COBISSID_HOST:11703133URN:URN:NBN:SI:doc-P08GO3LLslFakulteta za družbene vedeSlovensko sociološko društvoDružboslovne razpravedružbena integracijadružinaempirical research worksempirične raziskavefamilyhealthkvaliteta življenjaquality of lifeSloveniaSlovenijasocial integrationzdravjePrimarna socialna integracija in zdravje|Glavni namen tega prispevka je bil ugotoviti kolikšna je stopnja primarne socialne integracije pri naši populaciji ter pomen, ki ga ima socialna integracija za dobro telesno in duševno zdravje. Stopnjo socialne integracije smo merili s sestavom družinskega gospodinjstva, v katerem anketiranec živi ter pogostostjo stikov, ki jih ima s svojimi sorodniki in prijatelji. Analiza kaže, da večina naših anketirancev živi v družini. V samskih gospodinjstvih živi le 8 % moških in nekaj več kot 10 % žensk. Večina anketirancev ima tudi pogostejše stike s sorodniki, redkejše pa s prijatelji. Največ oseb z zelo slabo integracijo najdemo med ženskami srednjih in starejših letnikov. Sklepamo, da so to žene z odraslimi otroci, ki so že zapustili svoj dom ter razvezane žene in vdove. V večjih mestih je več osamljenih oseb kot v manjših krajihTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko sociološko društvo