1198 KB87 KB200120252021Lazarević, Žarkoštevilka:1letnik:21str. 101-133, 274DOI:10.32874/SHS.2021-04ISSN:1580-8122COBISSID:92016387URN:URN:NBN:SI:doc-OZTSVKZMslZgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaStudia Historica Slovenica1919agrarian reformagrarna reformaAvstro-Ogrskacurrency reformeconomyekonomske reformegospodarstvoHabsburg monarchyKraljevina SHSSlovenciSloveniatransitionvojna posojilawar loansYugoslaviaPrvo jugoslovansko leto Slovencev - gospodarski ukrepi, razhajanja in negotovosti|The discussion deals with economic developments in 1919, the first year of the interwar period and the first Yugoslav year. In the case of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, which is the subject of the analysis, the 1919 year was a complex process due to dynamics of transition to and establishment of new state. At the same time, the Habsburg monarchy was still very much alive in its concepts of regulating everyday private, social and economic life. The author analyzes these processes on the example of the eight-hour working day, agrarian reform, nostrification, war loans, currency reform and entrepreneurial practices in 1919Razprava obravnava gospodarsko dogajanje v letu 1919, v prvem letu obdobja med obema vojnama in prvem jugoslovanskem letu. To leto je v marsičem določalo bivanje Slovencev. V primeru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je predmet analize, je bilo to leto kompleksno zaradi različnih dinamik ter globine in ravni proces. Na eni strani je nastopil prelom, nekdanje države ni bilo več. Hkrati pa je bila habsburška monarhija še kako živa v konceptih regulacije vsakdanjega zasebnega, družbenega in gospodarskega življenja. Te procese avtor analizira na primeru osemurnega delavnika, agrarne reforme, nostrifikacij, vojnih posojil, valutne reforme in podjetniških praks v letu 1919TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru