2177 KB77 KB196520252016Dragoš, Srečoletnik:53številka:posebnastr. 148-173, 254ISSN:0040-3598COBISSID:4605797URN:URN:NBN:SI:doc-OT7Z9A3RslVisoka šola za politične vedeTeorija in praksajavno mnenjeliberalismliberalizemsocialna državasocialna politikasolidaritysolidarnostvrednotewelfare stateSocialna država in solidarnost|Even though Slovenia is situated below-average regarding the at-risk-of-poverty rate in the European Union and has relatively low income inequality, all indicators of the welfare state are unfavourable and worrying. The paper shows how Slovenian public opinion responds to this troublesome condition, particularly in relation to the prevalence of bonds of solidarity. These are not just above-reciprocal (a very rare phenomenon), but also reciprocal. Among them, we can distinguish two types of reciprocity: generalised and balanced. The main research question of this paper is what is happening with both types of bonds of solidarity in relation to changes in the welfare state. Comparing public opinion data on (the relationship to) solidarity and the share of wealth allocated to social protection, we can confirm the thesis that increased social protection is coinciding with smaller shares of balanced reciprocity in relation to generalised reciprocity, and vice versa. In the context of the modest or absent welfare state, people are forced to compensate access to important resources by developing balanced reciprocity because generalised reciprocity has a limited range when it comes to reducing risksKljub evropsko podpovprečnemu deležu revnih v slovenski družbi in relativno nizki dohodkovni neenakosti so vsi kazalniki socialne države neugodni in zaskrbljujoči. V prispevku je prikazano, kako se na to problematično stanje odziva slovensko javno mnenje, še zlasti v zvezi z razširjenostjo solidarnostnih vezi. Te niso samo nadrecipročne (ki so sicer zelo redek pojav), pač pa tudi recipročne. Med njimi je smiselno razlikovati dve vrsti recipročnosti, posplošeno in uravnovešeno. Glavno vprašanje prispevka je, kaj se dogaja z obema vrstama solidarnostnih vezi v okolju, kjer se socialna država spreminja v eno ali drugo smer. Primerjanje javnomnenjskih podatkov o (odnosu do) solidarnosti ter deležem družbenega bogastva, namenjenega socialni zaščiti, gre v prid tezi, da večja socialna zaščita sovpada z manjšimi deleži uravnovešene recipročnosti glede na posplošeno recipročnost in obratno. V razmerah preskromne ali odsotne socialne države so ljudje prisiljeni dostop do pomembnih virov kompenzirati z razvijanjem uravnovešene recipročnosti, saj ima pri redukciji tveganj posplošena recipročnost omejen dometTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede