64 KB1501 KB62 KB196520252008Mlinar, Zdravkoštevilka:3/4letnik:45str. 227-248ISSN:0040-3598COBISSID:27539549URN:URN:NBN:SI:doc-OSULIUK2slFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksabivanjeCreativitydeloInnovationsInovacijelabourLiving spaceprostorska organizacijaSloveniaSlovenijaSociological aspectsSociološki vidikUrban planningUrbano planiranjeUstvarjalnostŽivljenjski prostorK ustvarjalnosti in inovacijam v vseživljenjskem okolju| prostorsko-sociološki in urbanistični vidiki|Awareness about the importance and strivings to stimulate creativity and innovations at all scales are increasing. However, the predominant way of thinking and practices are largely restricted to narrow and out-of-date categories of space, sector, institution, disciplin, social status (hierarchy) and professional frameworks. Creative environment is based on opportunities for integration of diversity. If they are restricted, creativity is restricted as well. The most creative is the environment, which paves the way to the inclusion of all spheres of life (work, residence, recreation, management) and can be denoted as integral living environment. The author points out to the need and possibility for unified treatment of technological innovativeness and cultural-artistic creativity, and for their inclusion into the spatial and urban planning in the time when the zone organization of space is at least in principle overcome. Several open questions and experiences from Koper, Slovenian part of Istria and Primorska are presentedOzaveščenost o pomenu in prizadevanja za krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti na vseh ravneh se povečujejo. Toda prevladujoča miselnost in praksa delovanja sta v veliki meri zamejeni v preozke in dandanes že preživele prostorske, sektorske, institucionalne, disciplinarne, statusne (hierarhične) in profesionalne okvire. Ustvarjalno okolje temelji na možnostih za povezovanje raznovrstnosti. Kjer in kadar so le-te zamejene, je zamejena tudi ustvarjalnost. Najbolj ustvarjalno je torej tisto okolje, ki omogoča integralno vključevanje vseh življenjskih sfer (dela, bivanja, rekreacije, upravljanja) in ga lahko označujemo kot vseživljenjsko okolje. Avtor nakazuje potrebo in možnosti za poenoteno obravnavanje tehnološke inovativnosti in kulturno-umetniške ustvarjalnosti ter za njuno vključevanje v prostorsko in urbanistično načrtovanje v času, ko je vsaj načelno že presežena conska organizacija prostora. Prikazani so številna odprta vprašanja in izkušnje iz Kopra, Slovenske Istre in PrimorskeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede