894 KB54 KB196520262026Krajnc, Kristinaštevilka:2letnik:63str. 259-276ISSN:0040-3598COBISSID_HOST:284310531URN:URN:NBN:SI:doc-OMDCE5HOslFakulteta za družbene vedeTeorija in praksadraft lawDržavni zbor Republike Slovenijekvaliteta predpisovparlamentPoslovnik Državnega zborapredlog zakonapresentation of foreign legal systemsprikaz tujih ureditevprimerjalno pravoquality of legislationracionalni zakonodajalecrational legislatorRules of Procedure of the National Assemblytuji pravni sistemiustavno pravozakonodajni postopekVloga prikazov tujih pravnih ureditev v predlogih (sprememb in dopolnitev) zakonov|The article examines the obligation in the Republic of Slovenia for every legislative proposal to include presentations of foreign legal systems, as pre scribed in Article 115 of the Rules of Procedure of the National Assembly. Although the purpose of this requirement is unclear, it is a distinct element of the Slove nian legislative drafting process that promotes familiarity with foreign regulatory approaches. An empirical analysis of legislative proposals adopted between 2018 and 2022 shows that, on average, they included more than three presentations, thereby exceeding the formal minimum. Austria, Germany and Croatia are most frequently presented, reflecting the influence of geographic, linguistic and cultural factors on which foreign systems are selected. Most overviews were general, succinct and provided additional contextual background, whereas around one-quarter of them gave additional justification for the proposed solutions as normative author itative arguments. The fact that the purpose of these presentations is not defined, coupled with the absence of clear methodological guidelines while doing so, causes divergent practices, including ones that reduce its potential impact on the rational ity of the legislative process and the quality of legislative proposalsČlanek obravnava obveznost vključevanja prikazov tujih pravnih ureditev v vsak predlog zakona v Republiki Sloveniji, kar določa 115. člen Poslovnika Državnega zbora. Namen te zahteve normativno ni jasno opredeljen, predstavlja pa poseben element priprave predpisov, ki spodbuja poznavanje tujih ureditev. Empirična analiza zakonodajnih predlogov, sprejetih med letoma 2018 in 2022, je pokazala, da predlagatelji v povprečju vključujejo več kot tri prikaze tujih ureditev, kar presega formalni minimum iz Poslovnika. Najpogosteje so predstavljene Avstrija, Nemčija in Hrvaška, kar odraža vpliv geografskih, jezikovnih in kulturnih dejavni kov na izbiro prikazanih ureditev. Večina prikazov je splošnih, skopih in služi predvsem orisu dodatnega konteksta, medtem ko približno četrtina opravlja funkcijo dodatnega utemeljevanja predlaganih rešitev. Ti prikazi največkrat delujejo kot normativni argument avtoritete. Izvorna nedoločnost namena in odsotnost jasnih metodoloških smernic za uresničevanje zahteve po prikazih vodita v zelo različne načine uresničevanja v praksi; med drugim tudi takšne, ki zmanjšujejo njen potencialni učinek na racionalnost zakonodajnega postopka in kvalitete zakonodajnih predlogovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede