148 KB26 KB200820252014Goljar, NikaKokot, MojcaMlinarič, VesnaStarovasnik Žagavec, Barbaraštevilka:1letnik:13str. 52-57ISSN:1580-9315COBISSID:1893737URN:URN:NBN:SI:doc-OKPNSCDNslUniverzitetni rehabilitacijski inštitut Slovenije - SočaRehabilitacija (Ljubljana)Caregiversevaluationevalvacijafamily caregiversgroupsmožganska kappsihoedukacijapsychoeducationskupineStrokesvojciMožnosti in omejitve razbremenjevanja svojcev po možganski kapi s psihoedukativnimi skupinami| The potentials and limitations of therapeutic support for family caregivers of stroke patients|In most cases stroke causes chronic disabilities that limit the ability for independent everyday functioning of patients. As a consequence, close relatives can face severe care-related burdens while taking an active role in caregiving and helping the patients. One of the interventions for supporting caregivers are psychoeducational groups, where the process of coping with care-related stress is optimised through expanding coping resources and adapting coping strategies. Caregivers receive professional information and develop competencies in managing the disease consequences in addition to experience exchange and emotional support between other caregivers. Most of the research in this field confirmed the efficiency of such interventions, although some measurement difficulties are evident. The outcome differs across different care-situation features and psychoeducational group implementation features. Relatives of patients have expressed interest in joining psychoeducational groups at the Department for Rehabilitation of Patients After Stroke at the University Rehabilitation Institute in Ljubljana. According to the general guidelines for comprehensive rehabilitation, such groups for family caregivers should be included as a standard part in the rehabilitation programs for patientsMožganska kap pri obolelih v večini primerov pusti kronične posledice, ki omejijo sposobnost za samostojno vsakodnevno delovanje in v aktivnejšo vlogo postavijo svojce, ki v različni meri prevzamejo naloge oskrbe in pomoči bolnikom, pri čemer se spoprijemajo s številnimi obremenitvami. Eden izmed pristopov, namenjenih podpori svojcev, so psihoedukativne skupine, s katerimi želimo vplivati na proces spoprijemanja s stresom kot posledico oskrbe prek razširjanja virov in prilagajanja strategij spoprijemanja. Poleg možnosti izmenjave izkušenj in čustvene podpore med udeleženci psihoedukativne skupine vključujejo tudi posredovanje strokovnih informacij ter razvoj spretnosti pri upravljanju bolezni. V večini dosedanjih raziskav je kljub omejitvam merjenja nakazana njihova učinkovitost tako za svojce kot posredno za bolnike, pri čemer pa se opaža tudi, da na dovzetnost za učinke skupin vplivajo določeni situacijski dejavniki oskrbe in tudi dejavniki, povezani z izvedbo psihoedukativnih skupin. Skladno z dosedanjimi raziskavami se je tudi v pilotni raziskavi, ki smo jo izvedli na Oddelku za rehabilitacijo za bolnike po možganski kapi na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu - Soča, pri svojcih bolnikov pokazalo zanimanje za vključitev v ponudbo psihoedukativnih skupin, ki naj bi glede na splošne smernice celostne rehabilitacije predstavljale redno dejavnost v rehabilitacijskih programih bolnikovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča