1086 KB59 KB199920252002Senegačnik, Braneštevilka:2letnik:4str. 59-77ISSN:1580-0261COBISSID:21047906URN:URN:NBN:SI:doc-OHXH7XSZslDruštvo za antične in humanistične študije SlovenijeKeria (Ljubljana)epikurejstvoetikafatalizemgrška dramatikagrška filozofijagrška tragedijaJokastaSophoclesstoicizemJokastina fatalistična etika|While the role of Jocasta in Oedipus Tyrannus is a minor one in itself, her passive attitude and fatalistic credo, set in striking contrast to Oedipus' firm determination to act and thus bring relief to the plague-stricken Thebes, express one of the most important ideas of the play. There are some striking similarities between her words and the ethical principles of the most prominent Hellenistic philosophies, i. e. Stoicism and Epicureanism, as well as those of Martin Heidegger's and his followers' thought. Like these philosophies, Jocasta's words unwittingly reveal an inability to face the tragic reality of human lifeČeprav predstavlja Jokasta v Kralju Ojdipu stranski lik, ima njen etični credo, ki je v ostrem nasprotju z Ojdipovo odločenostjo, da bo sam odrešil Tebe kuge, velik pomen za idejni svet te igre. V njem se odkriva osupljiva podobnost s fatalistično etiko nekaterih najpomembnejših antičnih in sodobnih filozofskih tokov: epikurejstva, stoištva in Heideggrove misli. Njene besede podobno kakor ti nauki izražajo nezmožnost prenesti resnico o samem sebi in se zato zatekajo k reduciranju človekove samopodobe. Različna izhodišča vodijo k podobnim praktičnim posledicamTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba