196 KB53 KB200820252017Poredoš, MojcaZupančič, Majaštevilka:2letnik:20str. 3-18ISSN:1408-869XCOBISSID:65150562URN:URN:NBN:SI:doc-OBG6TC89slInštitut Antona TrstenjakaKakovostna starostLestvica dejavnostiLestvica zadovoljstva z življenjemodnos med starši in otrocipozna odraslostrazvojna psihologijaTest osamosvajanja na prehodu v odraslost TOPOzadovoljstvo z življenjemZadovoljstvo z življenjem v pozni odraslosti| odnos med starejšimi starši in odraslimi otroki šteje|V prispevku prikazujeva ugotovitve raziskave, v kateri sva pri slovenskem vzorcu zdravih in samostojnih starejših staršev, v povprečju starih 69,63 leta (N = 91; 70,3 % žensk), preučevali njihovo zadovoljstvo z življenjem v povezavi s kakovostjo njihovega odnosa z odraslim otrokom. O svojih značilnostih in o odnosu z najstarejšim ali edinim odraslim otrokom so poročali s pomočjo psiholoških vprašalnikov. Starši so bili v povprečju razmeroma zadovoljni s svojim življenjem in dejavni v vsakdanjem življenju. V njihovem odnosu z najstarejšim ali edinim odraslim otrokom sva prepoznali tri podobne, vendar ne povsem enake sestavine kot pri mlajših starših, tj. povezanost z otrokom, iskanje opore pri otroku in moteče vmešavanje otroka. Najvišje so sodelujoči starši, še posebej mame, ocenili občutja povezanosti z otrokom. Iskanje opore pri otroku v pomembnih ali težavnih situacijah so ocenili zmerno visoko, moteče vmešavanje otroka v svojo zasebnost pa nizko. Z načinom bivanja in s tremi značilnostmi odnosa z otrokom sva pojasnili 18% razlik v njihovem zadovoljstvu z življenjem. Pri tem je višjo raven zadovoljstva z življenjem pomembno napovedovala močnejša povezanost staršev z otrokom, nakazana pa je bila tudi pozitivna povezava z življenjem v zakonski ali družinski skupnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaInštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje