1839 KB51 KB198220252015Zaviršek, Darjaštevilka:3/4letnik:54str. 153-167ISSN:0352-7956COBISSID:4430693URN:URN:NBN:SI:doc-O6KAZ1LIslFakulteta za socialno deloSocialno deloabsentismabsentizemcomparative analysiseconomic crisisekonomska krizaprimerjalna analizaretraditionalisationsocial worksocialno deloštudij socialnega delaŠtudentke in študenti socialnega dela 60 let po nastanku šole za socialne delavce| intersekcijska perspektiva revščine in spola|The author compares the position of social work students 60 years ago, when the formal education for social workers was established in Slovenia, and their position now. Using an intersectional analysis of poverty and gender as well as a mixed methodology (qualitative approach to a questionnaire, discursive analysis of visual and written material), it shows that, parallel to increasing unemployment, decreasing income, increasing of cost of living and lowering of social transfers, the pauperisation of students of the Faculty of Social has also been increasing. These circumstances affect the choice of study and study quality as well as personal expectations related to the period after the studies. Choices made by students in such a situation increasingly reveal retraditionalisation of society, as ways of thinking are concerned. The article analyses a case of repatriarchalisation of society and sexualisation of female students and at the same time looks at a form of rebellion of female activists who are challenging economical, social and gender hegemoniesČlanek primerja položaj študentk in študentov socialnega dela pred šestdesetimi leti, ko je nastal prvi izobraževalni program za socialno delo, in danes. Z intersekcijsko analizo revščine in spola in z uporabo mešane metodologije (kvalitativno obdelavo anketnega vprašalnika, dikurzivno analizo vizualnega in pisnega gradiva) pokaže, da se ob povečevanju brezposelnosti, zmanjševanju dohodkov, višanju življenjskih stroškov in vedno skromnejših socialnih transferjih povečuje tudi pavperizacija študentk in študentov Fakultete za socialno delo in njihovih družin. Te okoliščine odločilno vplivajo na izbiro in kakovost študija ter na osebna pričakovanja, povezana z obdobjem po koncu študija. Izbire, za katere se študentke in študenti v taki situaciji odločijo, vse bolj kažejo na retradicionalizacijo družbe v načinih mišljenja. Članek analizira primer repatriarhalizacije družbe in seksualizacije študentk pa tudi obliko upora žensk aktivistk, ki problematizirajo ekonomske, socialne in spolne hegemonijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo