131 KB31 KB201320252025Podobnik, Klemenštevilka:3/4letnik:51str. 501-512ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:239943939URN:URN:NBN:SI:doc-O2YS1JFAslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in deločlani organov vodenja in nadzoradelniška družbeliability for damagesmembers of the management and supervisory boardodškodninska odgovornostpublic corporationstatute of limitationszastaralni rokzastaranjeNekatera vprašanja, povezana z "dvotirnim" režimom zastaranja odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora v 263. členu ZGD-1|This article delves into the dual-track regulation governing the statute of limitations for damages claims against members of management and supervisory bodies, as prescribed by Article 263 of the Slovenian Companies Act (ZGD-1). The inquiry begins with a review of the legislative trajectory of this provision, with particular attention to the underlying rationale for introducing an additional ten-year limitation period applicable to companies operating under the predominant influence of the state or local authorities. To provide a broader perspective, the analysis situates the Slovenian framework within a comparative context, drawing parallels to the analogous provision in Germany’s Stock Corporation Act (AktG). The German approach justifies the extended limitation period by referencing the distinctive complexity of public joint-stock companies and the inherent challenges associated with detecting harmful conduct and pursuing legal remedies. In addressing these issues, the article underscores critical legal ambiguities, particularly concerning the temporal threshold at which a company must satisfy the criterion of predominant state influence to activate the prolonged limitation periodV prispevku obravnavam dvotirno ureditev zastaranja odškodninskih zahtevkov proti članom organov vodenja in nadzora, kot jo določa 263. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Izhodišče analize je pregled zakonodajnega razvoja določbe, pri čemer se osredotočam na razloge za uvedbo dodatnega desetletnega zastaralnega roka za družbe s prevladujočim vplivom države ali lokalnih skupnosti. Preučen je primerjalni okvir glede na podobno ureditev v nemškem Aktiengesetz (AktG), ki utemeljuje daljši rok z značilno kompleksnostjo javnih delniških družb in posebnimi težavami pri detekciji škodnih dogodkov ter pregonu protipravnega ravnanja. Analiza poudarja ključne pravne dileme, povezane z opredelitvijo trenutka, ko mora družba izpolnjevati pogoj prevladujočega vpliva države za veljavnost podaljšanega rokaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia