754 KB54 KB201120252023Filipovič Hrast, MašaHurtado Monarres, MiriamKerbler, Boštjan KefoSendi, RichardŠeme, Ajdaštevilka:17str. 47-61COBISSID:181620227ISSN:2232-481XURN:URN:NBN:SI:doc-NZEC51B3slUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izziv. Posebna izdajajavni prostorkakovost bivanjaSlovenijasmernicestanovanjska naseljastanovanjski blokistarejši ljudjePrilagojenost javnega prostora v velikih večstanovanjskih soseskah za potrebe starejših stanovalcev|Po drugi svetovni vojni so bila mesta in industrijska središča zaradi množičnega priseljevanja prebivalstva deležna hitre rasti. Pomanjkanje stanovanj je država takrat reševala z gradnjo velikih večstanovanjskih sosesk. Urbanistični načrti so predvidevali, da bodo njih živeli mlajši in zdravi ljudje, zato je bil njihovim potrebam prilagojen tudi javni prostor teh sosesk. Ker je za Slovenijo značilna nizka stanovanjska mobilnost in ker so imeli stanovalci po osamosvojitvi možnost, da so lahko svoja najemna stanovanja odkupili, bivajo v velikih večstanovanjskih sosesk večinoma še vedno prvotni stanovalci (prvi naseljenci), ki pa so se v tem času postarali. V članku zato izhajamo iz vprašanja, ali je javni prostor velikih večstanovanjski sosesk prilagojen potrebam starejših stanovalcev. Da bi lahko odgovorili na zastavljeno vprašanje, smo izvedli raziskavo, v okviru katere smo ugotavljali zadovoljstvo, navade, zaznave in stališča starejših stanovalcev do javnih prostorov v njihovih večstanovanjskih soseskah. V članku so predstavljeni glavni rezultati raziskave, na podlagi katerih v zaključku predlagamo smernice in priporočila za prilagoditev javnih prostorov v velikih večstanovanjskih soseskah za potrebe starejših stanovalcevTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije