191 KB80 KB199420242019Splichal, Slavkoletnik:26str. S1-S22številka:supl.DOI:10.1080/13183222.2019.1696598ISSN:1318-3222COBISSID:36556637URN:URN:NBN:SI:doc-NXUYPSM4slEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)CommunicationDigitalizacijaDigitizationJavno mnenjeJavnostKomuniciranjepodatkiPublicPublic opinionsociologijaUpodatkovljenje javnega mnenja| od normativne utopije do algoritemske distopije|The paper discusses major changes in the reconceptualisations of public opinion across three fundamental historical periods and their dominant paradigms: (1) the early period of public opinion as a normative utopia soon to be crumbled by the economic changes that transformed the social role of the press, and empirical sociological analyses of "latent" (dis)functions of public opinion; (2) the period of empirical substitution of public opinion by opinion polls based on quantitative methods of systematic data collection and statistical analysis, and Gallup's "prima facie" theory of permanent referendum; (3) a period of big data in which systematic "opinion measurement" by collecting interview response data is increasingly being replaced by the permanent, automated identification and prediction of opinion and behavioural patterns of individuals from (meta) data they largely unknowingly generate and place in social networks, and in which the ideas of early normative critique of social control dysfunction of public opinion are updated by a critical analysis of corporate practices of panoptic data surveillance. The key question here is whether the notions of public, public opinion and the public sphere in the era of "datafication of public opinion" still (can) sustain a historical critical engagementV prispevku so obravnavane poglavitne spremembe v rekonceptualizacijah javnega mnenja skozi tri temeljna zgodovinska obdobja in v njih prevladujoče paradigme: (1) zgodnje obdobje javnega mnenja kot normativne utopije, ki so jo kmalu začele razjedati ekonomske spremembe, ki so spremenile družbeno vlogo tiska, in empirične sociološke analize "latentnih" (dis)funkcij javnega mnenja; (2) obdobje empirične substitucije javnega mnenja z mnenjskimi poizvedbami, oprtimi na kvantitativne metode sistematičnega zbiranja in statistične analize podatkov ter "teorijo prima facie" permanentnega referenduma, ki jo je postavil Gallup; (3) obdobje velikega podatkovja, v katerem sistematično "merjenje mnenj" z zbiranjem podatkov v obliki odgovorov na vprašanja vse bolj nadomešča permanentno avtomatizirano ugotavljanje in napovedovanje mnenjskih in vedenjskih vzorcev posameznikov iz (meta) podatkov, ki jih pretežno nevede generirajo in puščajo v socialnih omrežjih, in v katerem ideje zgodnje normativne kritike družbeno nadzorovalne disfunkcije javnega mnenja aktualizira kritična analiza korporativnih praks panoptičnega podatkovnega nadzorovanja ("dataveillance"). Ključno vprašanje pri tem je, ali pojmi javnost, javno mnenje in javna sfera v dobi "upodatkovljenja javnega mnenja" še (lahko) ohranjajo zgodovinsko kritično družbeno ostTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM