1301 KB50 KB196520252014Tomc, Gregorštevilka:2/3letnik:51str. 306-323, 509-510ISSN:0040-3598COBISSID:32799837URN:URN:NBN:SI:doc-NVB1WCCWslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaCultural industriesCultural studiesGreat BritainKulturna industrijaKulturne študijeMladinapopularna kulturaSloveniaSlovenijaSubcultureSubkulturaVelika BritanijaYouthPop mladina| primerjava kulturnih študij mladinskih subkultur v Veliki Britaniji in Sloveniji v 20. stoletju|The author discusses some key approaches to understanding youth in modern societies (generational identity, peer groups, communitas, moratorium) and differences in the social construction of youth in part-modern (fascism, Nazism, communism) and modern states (political democracies). He then discusses the difference between cultural studies of youth in Great Britain after the Second World War and research of youth in the context of socialism as well as in the context of political democracy in Slovenia. During socialism, the hegemonic approach to social science was class analysis and, as a result, youth was perceived as an ideological construct. There was no interest in research into youth lifestyles. The first research of youth subcultures was only carried out in the 1990s. In the concluding discussion, the author explains this research lag with the underdeveloped cultural industry, the smallness of the Slovenian cultural space and the conservatism of its cultural milieuAvtor predstavi ključne družboslovne pristope k razumevanju mladosti v modernih družbah (generacijska pripadnost, vrstništvo, communitas in moratorij) ter razlike v socialni konstrukciji mladosti v obmodernih (fašizem, nacizem in komunizem) in modernih državah (politične demokracije). Nato prikaže razliko med kulturnimi študijami mladine v Veliki Britaniji po drugi svetovni vojni in raziskovanjem mladine v Sloveniji v času socializma in v času politične demokracije. V času socializma je bil v družboslovju prevladujoč razredni pristop, zaradi česar se je na mladino gledalo kot na ideološki konstrukt. Za raziskovanja življenjskih stilov mladih ni bilo pravega posluha. Prve raziskave mladinskih subkultur so se pojavile šele v devetdesetih letih. V sklepnem delu avtor razloži zaostajanje v raziskovanju mladine v Sloveniji z nerazvito kulturno industrijo, majhnostjo slovenskega kulturnega prostora in konservativno kulturno klimoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede