81232 KB86 KB199820262025Basílio, Ana Catarinaštevilka:52str. 356-377DOI:10.4312/dp.52.1ISSN:1854-2492COBISSID_HOST:303516931URN:URN:NBN:SI:doc-NR9JV951enZaložba Univerze v LjubljaniDocumenta Praehistoricacultural preservationdružbeno pozabljanjefenomen petrifikacijejužna Portugalskalate 3rd millennium BCmnemonic sitesmnemonična najdiščaohranjanje kulturepetrification phenomenonpozno 3. tisočletje pr. n. št.social forgettingsouthern PortugalCarved in stone| exploring the petrification phenomenon of late 3$^{rd}$ millennium BC in southern Portugal| Vklesano v kamen| raziskovanje fenomena petrifikacije v poznem 3. tisočletju pr. n. št. na jugu Portugalske|The late 3rd millennium BC petrification phenomenon in southern Portugal challenges traditional interpretations, and invites us to explore the complex interplay between prehistoric memory and identity. Found at key mnemonic sites, like the ditched enclosures of Perdigoes, Santa Vitória, and Bela Vista 5, these non-funerary stone agglomerations – comprising recutting infillings and a cairn – extended beyond mere functionality. They likely embodied powerful symbols, either by preserving cultural traditions amidst societal transformations or by deliberately and socially erasing past identities. Ultimately, this study examines these agglomerations as ideological tools that reshaped collective memory during the transition between the Chalcolithic and Bronze Age, shedding light on the more intangible behaviours of past communitiesPojav petrifikacije v poznem 3. tisočletju pr. n. št. na jugu Portugalske predstavlja izziv za tradicionalne interpretacije in vabi k raziskovanju zapletenih medsebojnih vplivov med prazgodovinskim spominom in identiteto. Najdeni so bili na ključnih mnemoničnih najdiščih, kot so ograde Perdigoes, Santa Vitória in Bela Vista 5. Ti negrobni kamniti skupki, ki vključujejo ponovno vkopana polnila in megalitske strukture, so presegli zgolj funkcionalnost in so verjetno predstavljali močne simbole, bodisi z ohranjanjem kulturnih tradicij sredi družbenih premen bodisi z namernim in skupnim brisanjem preteklih identitet. Nenazadnje, študija preučuje skupke kot ideološka orodja, ki so preoblikovala kolektivni spomin na prehodu med bakreno in bronasto dobo in poudarja nematerialna vedenja preteklih skupnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta