233 KB94 KB199120252019Terčelj, Marija Mojcaštevilka:letn. 29 = 80str. 85-111ISSN:0354-0316COBISSID:2423942URN:URN:NBN:SI:doc-NP6IHU2ZslSlovenski etnografski muzejEtnolog. Nova vrsta (Ljubljana)aplikativna antropologijaetnologijaindigenizemJužna Amerikakolonializemsocialna politikastaroselciEtnologija in antropologija med akademizmom in aplikativnostjo| analiza socialnih in ekonomskih politik za staroselsko prebivalstvo Latinske Amerike|The article considers the fine dividing line between the use and misuse of ethnographic material "to the benefit of general social development". It questions both ethnology, whose theoretical structures have contributed to ideologies of European ethno-centrism, and cultural anthropology, the beginnings of which are even more questionable since it represented official principles of colonial administrations and helped shape the foundations of policies of assimilation through which "modern" countries would "civilise savages". It is thus directly or indirectly responsible for the ethnocide of many indigenous communities. After the Second World War anthropology widened its scope: from advocacy and intervention to participation in the social life of local communities, interaction and activism. The contribution points to the different pre-war and post-war approaches of applied anthropology in two Latin American cases - indigenism and engaged interactive cooperation in the programme sumak kawsayČlanek razmišlja o tanki ločnici med uporabo in zlorabo etnografskega gradiva v "prid splošnega družbenega razvoja". Pod vprašaj postavi tako etnologijo, ki je v svojih teoretskih zasnovah prispevala k ideologijam evropskega etnocentrizma, kot kulturno antropologijo, katere začetki so še toliko bolj vprašljivi, saj je zastopala uradna načela kolonialnih uprav in sooblikovala temelje asimilacijskih politik, s katerimi naj bi "moderne" države "civilizirale divjake". S tem je neposredno ali posredno odgovorna za etnocid marsikaterih staroselskih skupnosti. Po drugi svetovni vojni je antropologija razširila svoj uporabni domet: od zagovorništva in intervencije, do participacije v družbenem življenju lokalnih skupnosti, interakcije in aktivizma. Prispevek prikaže razliko v pristopih aplikativne antropologije pred drugo svetovno vojno in po njej na dveh latinskoameriških primerih, indigenizmu in angažiranem interaktivnem sodelovanju v programu sumak kawsayTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovenski etnografski muzej