1708 KB63 KB196520252014Trček, Francletnik:51številka:posebnastr. 339-359, 424ISSN:0040-3598COBISSID:546303URN:URN:NBN:SI:doc-NNN1P2BMslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaAdministrative reformCase studyglokalizacijaLocal governmentlokalna demokracijalokalna samoupravaLokalna upravaMestna občina MariborreformeSloveniaSlovenijaŠtudija primeraUpravna reformaPonesrečena individuacija| o neuspešnosti reforme lokalne samouprave v Sloveniji|Changes in local democracy are necessary for successful local-global convergence and for the inclusion of local communities into globalisation processes. Bearing this in mind, the text analyzes the reform of local government in Slovenia. Drawing on statistical indicators and performance analysis of (new) municipalities, the author concludes that the reform was unsuccessful. As a result, state centralism increased, while (overly) small municipalities are faced with a consistent lack in development capacities, and often caught up in kleptocrat particularistic interests of local elites. In the short term, new micro-localisms that emerged as a consequence of the reform have acted as efficient mechanisms of infrastructural development of the new municipalities. In the long run, however, if no regions are formed, they are an obstacle to future socio-spatial development. It is therefore high time for a transition from localisms to new regionalisms. The second part of the text analyzes the failure of the reform of local government through a case study of the City Municipality of Maribor, where, due to kleptocrat activities of municipal political elites, it led to the Maribor - and later the all-Slovenian - uprisingZa uspešno lokalno-globalno konvergenco in vključevanje lokalnih skupnosti v globalizacijske procese so potrebne spremembe v lokalni demokraciji, zato v prispevku analiziram reformo lokalne samouprave v Sloveniji. Na osnovi statističnih kazalcev in analize delovanja (novih) občin ugotavljam, da je bila reforma lokalne samouprave neuspešna. Posledica tega je krepitev državnega centralizma in razvojna nezmožnost (pre)majhnih občin, ki so pogosto ujete v kleptokratske partikularne interese lokalnih elit. Novi mikrolokalizmi, ki jih je omogočila reforma lokalne samouprave, so se kratkoročno izkazali za uspešne v infrastrukturnem razvoju novih občin. Dolgoročno pa so, brez ustanovljenih pokrajin, ovira bodočega družbeno-prostorskega razvoja, zato je čas za strategije prehoda od lokalizmov v nove regionalizme. V drugem delu prispevka analiziram neuspešnost reforme na primeru Mestne občine Maribor, ki je zaradi kleptokratskega delovanja občinske politične elite privedla do mariborske in posledično vseslovenske vstajeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede