144 KB47 KB200420252022Težak, Katjaštevilka:1letnik:19str. 93-106DOI:10.4312/elope.19.1.93-106COBISSID_HOST:112731139ISSN:1581-8918URN:URN:NBN:SI:doc-NK5RZMB1enZaložba Univerze v LjubljaniELOPE (Ljubljana)"Dance of the happy shades"adverbials of timeAlice Munročasovni prisloviizražanje časamenjave slovničnih časovstilistikastylistictense shiftstime expressionsAdverbials of time, time expressions and tense shifts in Alice Munro’s “Dance of the happy shades”| Časovni prislovi, izražanje časa in menjavanje slovničnih časov v zgodbi Alice Munro “Dance of the Happy Shades”|Alice Munro, the first female Canadian to have been awarded the Nobel Prize for literature, is a literary challenge and delight for the reader also with regards to the usage of references to time and their linguistic construction. Her literary work comprises short stories and one novel, which can more accurately be described as a short story cycle. She takes interest in everyday, small-town life and the human relationships in it, all described in concise, down-to-earth language. The settings in most of her stories are limited communities in a typically Canadian context. This paper deals with her short story “Dance of the Happy Shades” from the collection of the same name (1968), and focuses on a stylistic analysis of time expressions, tense shifts and adverbials of time. Munro has been praised for constructing moods of familiarity, home and small-town safety. The paper attempts to show that she achieves this not solely through the plot and themes, but also with the meticulous care with which she uses time expressions, time adverbials and tense shiftsPisanje Alice Munro, prve Kanadčanke, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost, predstavlja literarni izziv in užitek za bralca tudi v smislu rabe časovnih referenc in njihovih jezikovnih konstrukcij. Literarni opus Alice Munro sestavljajo kratke zgodbe in roman oz. cikel kratkih zgodb. Avtorica se v njih osredotoča na vsakdanje življenje v majhnem mestu in tamkajšnje človeške odnose, vse to pa opisuje v prizemljenem, na videz jedrnatem jeziku. Večina njenih zgodb se odvija v majhnih, tipično kanadskih skupnostih. Pričujoči prispevek obravnava kratko zgodbo »Dance of the Happy Shades« iz zbirke z istim naslovom (1968) in v njej slogovno analizira časovne prislove, izražanje časa in menjavanje slovničnih časov. Alice Munro slovi po tem, da zna ustvariti občutek domačnosti in varnosti, ki sta značilni za majhno skupnost. Prispevek pokaže, da tega ne doseže zgolj skozi dogodke in teme, ampak tudi z načinom izražanja časa in uporabe časovnih prislovov ter menjavanjem slovničnih časovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba