{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX/5b99082b-6708-463b-bd9a-577d5fe1767c/PDF","dcterms:extent":"1380 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX/e671daa8-3e0b-4c6b-9416-e3b7c3518f3d/TEXT","dcterms:extent":"118 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"1993-2025","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"1993"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2025"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-9DWBYEQX"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Acta Histriae"}],"dcterms:issued":"2021","dc:creator":"Oman, Žiga","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:1"},{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:29"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 37-78"}],"dc:identifier":["DOI:10.19233/AH.2021.3","ISSN:1318-0185","COBISSID:92829443","URN:URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX"],"dc:language":"en","dc:publisher":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko"}],"dc:subject":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Avstrija"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Edlinge"},{"@xml:lang":"sl","#text":"gradniki naroda in države"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Koroška"},{"@xml:lang":"sl","#text":"kosezi"},{"@xml:lang":"sl","#text":"kultura spominjanja"},{"@xml:lang":"sl","#text":"nacionalizem"},{"@xml:lang":"sl","#text":"nacionalni imaginarij"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Slovenija"},{"@xml:lang":"sl","#text":"zgodovinopisje"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"1993-2025"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Kosezi med zgodovinopisjem in kulturo spominjanja| (re)konstrukcija, recepcija in (re)interpretacije|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Da piu di un secolo, i kosezi, o Edlinge, suscitano polemiche nella storia nazionale e nella memoria culturale da entrambe le parti delle Caravanche. Mentre la storiogra- fia austriaca in prevalenza asserisce un’origine germanica di questa classe sociale, quella slovena la considera parte della societa carantana, che si sarebbe conservata fino al XVI secolo e, in una certa misura, persino fino al XIX secolo, per cui nell’ambito dell’immaginario nazionale essa rappresenta una forma di continuita del «primo stato sloveno». L’articolo si incentra sulla (ri)costruzione e ricezione della parola kosez e della classe sociale a cui si riferirebbe, nella scienza e memoria culturale slovene, soffermandosi anche sulle interpretazioni austriache. I kosezi entrarono a far parte dell’immaginario nazionale principalmente attraverso il loro collegamento con l’intro- nizzazione dei duchi di Carinzia. Questo era stato scoperto vent’anni prima della (ri) costruzione della parola kosez negli anni 1912–13, che non trova pero attestazione nel- la memoria popolare. Attraverso l’intronizzazione, i kosezi divennero nella storiografia nazionale un elemento costitutivo della nazione slovena gia nel periodo tra le due guerre, affermandosi nella memoria culturale nel secondo dopoguerra con la ricezione di opere di divulgazione scientifica e libri di testo scolastici, basati soprattutto sulle interpretazioni di Bogo Grafenauer"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiogra- fija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere pa še v 19. stoletje, zato v nacionalnem imaginariju tvori del kontinuitete s »prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja, pri čemer se dotakne tudi avstrijskih interpretacij. V nacionalni imaginarij so kosezi vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških vojvod. Ta je bila odkrita dve desetletji pred (re)konstrukcijo besede »kosez« v letih 1912/13, ki v ljudskem spominu ni izpričana. Preko ustoličevanja so kosezi v nacionalni zgodovini že med svetovnima vojnama postali eden od gradnikov slovenskega naroda, v kulturi spo- minjanja pa so se uveljavili s povojno recepcijo poljudnoznanstvenih del ter šolskih učbenikov, utemeljenih zlasti na interpretacijah Boga Grafenauerja"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX/5b99082b-6708-463b-bd9a-577d5fe1767c/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJ4TO7LX"}}}}