155 KB63 KB199420242006Kuhar, Metkaletnik:13str. 37-54številka:supl.ISSN:1318-3222COBISSID:25914717URN:URN:NBN:SI:doc-NIBEUKQIslEvropski inštitut za komuniciranje in kulturoJavnost (Ljubljana)communicationkognitivna lingvistikakomuniciranjesociolinguisticssociolingvistikasociološke teorijeKomunikativna kompetentnost| teoretske in laične konceptualizacije|In the article the theoretical-empirical and lay conceptualizations of communicative competence are compared. In the first part different conceptions of communicative competence are analysed. The conceptions are divided into two groups. In the first group communicative competence is predominantly defined as cognitive phenomenon and the focus is on cognitive, emotional and behavioural strategies and skills that predict communicative behaviour. The second group of theories and studies focuses on contextual sociolinguistic characteristics. They deal with speech acts and communication events in particular speech communities. Further the results of qualitative study on a sample of 204 students are presented. The comparative method (Glaser in Strauss 1979) yielded the following dimensions of communicative competence: 1) intellectual, 2) linguistic, 3) nonverbal, 4) situational, 5) focus on the other, 6) focus on self, 7) personal characteristics of communicator, 8) skills. The students have exposed many dimensions of communicative competence that are significantly different from established definitions. We suggest, on the one hand, that measurement instruments for communicative competence should be adjusted to concrete communication situation: on the other hand, we propose dialogic communicative competence as an attempt towards a more universal definition of communicative competence in the modern plural societyV članku primerjamo teoretično-empirične in laične konceptualizacije komunikativne kompetentnosti. V prvem delu analiziramo različne obstoječe konceptualizacije komunikativne kompetentnosti, ki jih razdelimo v dve skupini. Prva skupina se osredotoča na kognitivne, emocionalne in vedenjske strategije ter veščine, ki napovedujejo komunikativno vedenje. Komunikativna kompetentnost je večinoma definirana kot kognitivni fenomen. Druga skupina teorij in raziskav se osredotoča na kontekstualne sociolingvistične značilnosti. Ukvarja se z govornimi dejanji in govornimi dogodki v posameznih govornih skupnostih. V nadaljevanju predstavimo rezultate kvalitativne raziskave na vzorcu 204 študentov in študentk. S pomočjo primerjalne metode smo prišli do naslednjih dimenzij komunikativne kompetentnosti: 1. intelektualna, 2. jezikovna, 3. neverbalna, 4. situacijska, 5. osredotočanje na sogovornika, 6. osredotočanje nase, 7. osebne značilnosti govorca, 8. veščine. Sodelujoči v raziskavi so izpostavili obilo vidikov komunikativne kompetentnosti, ki se precej razlikujejo od uveljavljenih definicij. Po eni strani predlagamo, da bi morali merske instrumente za merjenje komunikativne kompetentnosti prilagoditi konkretni komunikacijski situaciji, po drugi strani pa predlagamo dialoško komunikativno kompetentnost kot poskus bolj univerzalnega pojmovanja komunikativne kompetentnosti v sodobnem pluralnem svetuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaEvropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM