1866 KB0 KB196520252022Tiran, JernejUršič, Matjažštevilka:4letnik:59str. 871-891, 1024ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.59.4.871–891COBISSID:138841859URN:URN:NBN:SI:doc-NFI6NZYDslFakulteta za družbene vedeTeorija in praksadružbeni nadzorpolitične strankeruralna naseljaruralna sociologijaSlovenijaurbana naseljaVolitveVpliv prostora na volilno vedenje| analiza delitve med urbanim in ruralnim na primeru volitev v Državni zbor 1996–2022|The article discusses how spatial values connect to political preferences and the spatial system of Slovenia. The presented geospatial analysis provides insights into the active role played by place, informal social and political control as well as other characteristics of the territorial/cultural environment. Data were collected from eight consecutive parliamentary elections for the period 1996–2022 where the election results are observed through the division between urban and rural; more precisely, by type of settlement according to the degree of urbanisation and the index of fragmentation. The results showed on one hand that the electorates of Slovenian political parties are relatively heterogeneous, supporting the idea of the gradual development of increasingly diverse lifestyles, ways of living and the general functional mixing of urban and rural areas. On the other hand, the results concerning voting behaviour reveal that the division into more politically left-oriented urban and more right-oriented rural areas remains deeply present and fuelled by elements of localism that persist, despite some periods of fluctuationV članku ugotavljamo, kako se prostorske vrednote prek aktivne vloge kraja, neformalnega družbenega in političnega nadzora ter drugih značilnosti teritorialno-kulturnega okolja povezujejo s političnimi preferencami in prostorskim sistemom Slovenije. Članek se opira na geoprostorsko analizo volilnega vedenja na osmih zaporednih državnozborskih volitvah v obdobju 1996–2022, v kateri so volilni izidi opazovani skozi delitev med urbanim in ruralnim, natančneje skozi tip naselja glede na stopnjo urbaniziranosti in indeks fragmentiranosti. Rezultati so po eni strani pokazali, da so volilna telesa slovenskih političnih strank razmeroma heterogena, kar prispeva k ideji postopnega razvoja vse bolj raznolikih življenjskih stilov, načinov bivanja in splošnega funkcionalnega mešanja urbanih in podeželskih območij. Po drugi strani pa rezultati kažejo, da je delitev na bolj levo usmerjena urbana in bolj desno usmerjena podeželska območja zelo zakoreninjena, da ob določenih nihanjih vztraja in se skozi politične diskurze napaja z elementi lokalizmaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede