380 KB77 KB201320252020Prostor, Jernejaštevilka:3/4letnik:46str. 446-470ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:19468291URN:URN:NBN:SI:doc-NCO1CU63slLexperaPodjetje in delocompany`s claim for reimbursementdelniške družbeenrichmentjoint stock companynična pogodbaobogatitevosnovni kapitalprepoved vračila vložkovprohibition to refundshare capitalvoid contractvrnitveni zahtevekPravna narava in vsebina korporacijskega vrnitvenega zahtevka delniške družbe|In accordance with the position expressed by the German Federal Supreme Court of Justice in 2013 (BGH II ZR 179/12), the contract, which is a basis for a disguised distribution, is not void. The contracting parties can adjust the contract unanimously to the market conditions. If they do not reach consensus and have already performed in accordance with the contract, then both of the contracting parties can claim the performed back in analogous application of par. 346 BGB, the purpose of which is the establishment of the previous state (restitution). This conclusion deviates from the prevalent theory and case law in Austria and Slovenia, according to which the contract in such cases is void and both of the contracting parties can claim back already performed. However, the purpose of the company`s claim is in accordance with the company law in restitution, whereas the shareholder claim has an enrichment nature. The position in Slovenia should follow the German view, since Slovenian company law as well provides a special sanction for violation of rules on prohibited payments, i.e. return of prohibited distributions. Nevertheless, the legal consequences would still not be the same, since the regulation on the law of obligations in Austria and Slovenia differs from the one in GermanyV skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditveTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia