2106 KB57 KB197820252018Simoniti, Jurijštevilka:3letnik:41str. 37-57ISSN:0351-1189COBISSID:68605282URN:URN:NBN:SI:doc-NBYSTK5AslSlovensko društvo za primerjalno književnostPrimerjalna književnostevropska književnostKomel, Mirtliterarne študijenaratolologijapripovedna strukturaslovenska književnostteorija romanaModerni roman in invencija narativne neskončnosti| premisleki ob branju Pianistovega dotika Mirta Komela|Drawing on a recent Slovenian novel by Mirt Komel Pianistov dotik (The Pianist's Touch), the article examines the difference between the narrative of the classical European novel, primarily nineteenth-century novel, still being brought to its end, and the increasing impossibility of the twentieth century to devise this kind of "end of the story." While in the nineteenth century the narrative could still hope to achieve closure, even though mostly in tragic terms for the hero, in the twentieth century the world is rather showed in the process of losing its symbolic structure, the process that condemns the hero to some sort of "narrative infinity": for instance, to the shame of Josef K. that outlives his own death in Kafka, the incarnation of Time in Proust, the continuation of the drive of speaking in Beckett, or the inability to seize the moment of death in Márquez. In The Pianist's Touch, a twenty-first century novel, even this hindmost difference between the symbolic investiture and the respective falling short of reality collapses, a difference that still interpellated and obliged Kafka's heroes, which is why Komel's protagonist can only become an utterly untouchable monument in the midst of a disenchanted worldNa podlagi branja Pianistovega dotika, novejšega slovenskega romana Mirta Komela, članek raziskuje razliko med tem, kako je svojo naracijo smel končati klasični evropski roman, predvsem roman devetnajstega stoletja, in vedno večjo nezmožnostjo dvajsetega stoletja, da bi še lahko oblikovalo "konec zgodbe". Medtem ko je devetnajsto stoletje junaku še dovolilo, da se njegova zgodba konča, pa čeprav večinoma tragično, dvajseto stoletje prikazuje svet v procesu izgube simbolne strukture, kar junaka obsoja na "narativno neskončnost": denimo na Kafkov sram Josefa K., ki preživi njegovo smrt, utelešenje Časa pri Proustu, čisto nadaljevanje gona govorjenja pri Beckettu, ali celo nezmožnost ujetja točke smrti pri Márquezu. Pri Pianistovem dotiku, romanu enaindvajsetega stoletja, pa izgine še celo ta poslednja razlika med simbolno investituro in zaostajanjem realnosti, ki je denimo interpelirala in zadolževala Kafkovega junaka, zato lahko Komelov junak postane le še povsem nedotakljivi monument sredi razčaranega svetaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo za primerjalno književnost